Na god sv. Barnaba, apostola, so se duhovniki in diakoni mariborske nadškofije zbrali na sončni Prihovi in obhajali dan posvečenja – Dies sanctificationis. Prvi del srečanja je vodil p. Robert Bahčič.

Prihova je vas, ki se nahaja v podpohorskem delu Dravinjskih goric v Občini Oplotnica. Sredi vasi stoji cerkev Marijinega varstva, ki se prvič omenja leta 1464. Glavni cerkveni oltar je med najlepšimi t. i. zlatimi oltarji v Sloveniji. Cerkev je obdana z nekdanjim pokopališkim zidovjem.
Kip Marije zavetnice na osrednjem delu glavnega oltarja ima razprostrt plašč, pod katerim se v molitvi zbirajo predstavniki raznih stanov, na levi strani papež, škof, prelat, potem skupine škofov, redovnikov in redovnic ter kmet. Pod Marijinem plaščem so se na god apostola svetega Barnaba zbrali duhovniki in diakoni mariborske nadškofije ter obhajali dan posvečenja – Dies sanctificationis.

Prvi del srečanja je vodil dr. p. Robert Bahčič OFM, rektor bazilike Marije Pomagaj na Brezjah, ki je spregovoril o svetem letu. V uvodu je predstavil pomen in namen svetega leta kot časa milosti za Božje ljudstvo. Poudaril je, da sveto leto kliče k osebnemu spreobrnjenju, k notranji prenovi in k ponovnemu zaupanju v Boga ter vrnitev v občestvo Cerkve.
Razložil je biblično-teološko ozadje svetega leta, zato so prisotni prisluhnili svetopisemskemu odlomku iz 3. Mojzesove knjige: 3 Mz 25,10: »Posvetíte petdeseto leto in razglasíte v deželi svobodo vsem njenim prebivalcem! To naj vam bo jubilejno leto! Vsak naj se vrne k svoji lastnini, vsak naj se vrne k svoji rodbini.«

Srečanje se je nadaljevalo z evharističnim slavjem, ki ga je vodil mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl. V svoji pridigi je poudaril pomen skupnosti in poslanstva duhovnika:
»Spoštovani sobratje duhovniki, stalni diakoni, dragi bratje in sestre! Vse prav prisrčno pozdravljam na letošnjem dnevu Dies sanctificationis.«
Zbrane je spodbudil, naj ostanejo zvesti svojemu poklicu in vedno znova obnavljajo gorečnost: »Nikoli ne smemo izgubiti izpred oči, da je naše poslanstvo soudeleženje pri poslanstvu Kristusa.« Opozoril je na nevarnost rutine in poudaril pomen obletnice posvečenja kot priložnosti za notranjo prenovo: »Z leti se nam lahko zgodi, da ne ‘umevamo več, to, kar delamo’.«
Poudaril je pomen svetega leta za Cerkev in svet: »Smo v jubilejnem svetem letu, ki je poseben klic k osebnemu in občestvenemu spreobrnjenju. Samo tako bomo lahko romarji in oznanjevalci upanja.«
Ob koncu je dodal: »V tem jubilejnem svetem letu vas, dragi sobratje, še posebej vabim, da naša občestva postajajo ‘hiša z odprtimi vrati, zatočišče za grešnike, dom za bolne, kamp za mlade, dvorana za katehezo’.«

Besedilo je posredovala dr. Andreja Eržen Firšt.