Na praznik Jezusovega darovanja v templju Cerkev praznuje poseben dan posvečenega življenja. Za ljubljansko nadškofijo je srečanje potekalo pri Mariji Pomagaj na Brezjah, pod geslom V nas živi Luč upanja. Slovesno somaševanje je ob 16. uri v baziliki vodil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. Ob njem je somaševalo preko 30 duhovnikov, pri molitveni uri ter sveti maši so s petjem in branjem Božje besede sodelovale sestre redovnice. Duhovniki so ob začetku svete maše v procesiji skozi sveta vrata vstopili v baziliko Marije Pomagaj ter obnovili redovne obljube.

Nadškof Zore je uvodoma v pridigi spregovoril o Božji besedi: »Božja beseda, ki jo beremo ob današnjem prazniku, nas nagovarja z bogastvom svojega sporočila. Najprej je pred nami Jezus, za katerega evangelist Luka pravi, da so ga njegovi starši prinesli v tempelj, da bi ga postavili pred Gospoda, kakor je pisano v Gospodovi postavi. Marija in Jožef, ki jima je bila zaupana skrb za Božjega sina Jezusa, sta bila preprosta in nikakor ne premožna človeka. V dar za očiščenje matere nista prinesla jagnjeta, kar je bil dar bogatejših, ampak sta prinesla dve grlici ali dva mlada goloba, kar je bil dar preprostih ljudi.«

V nadaljevanju je nadškof Zore spregovoril o obhajanju dneva posvečenega življenja: »Današnje praznovanje pa je obenem tudi dan posvečenega življenja, kot sem dejal v začetku. Letošnje praznovanje vodi misel: V nas živi luč upanja. To nas nedvomno povezuje z obhajanjem rednega svetega leta, ki ga po želji papeža Frančiška živimo kot romarji upanja. Zato je pomenljivo, da smo se za letošnje praznovanje zbrali na Brezjah, ki so Slovensko Marijino narodno svetišče. Običajno mislimo, da romanje pomeni oditi od doma in se napotiti na svet kraj. A predsednik Papeškega sveta za pospeševanje nove evangelizacije nadškof Rino Fisichella pravi, da se romanje konča, ko se s svetega kraja vrnemo nazaj domov.

A osrednji osebi današnjega evangeljskega odlomka nam govorita, da se romanje upanja dopolni takrat, ko kot starček Simeon po delovanju milosti prepoznaš Božji obisk, ko vzameš v naročje, ko sprejmeš v srce Boga samega, takšnega, kakršen je prišel k tebi, pa čeprav majhen in nebogljen, in v tem doživiš izpolnitev svojih pričakovanj, svojih prihajanj v tempelj, zaključek romanja svojega življenja: »Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika po svoji besedi v miru; kajti moje oči so videle tvoje zveličanje.«

»Dragi bratje in sestre, hvala vam za vaše življenje, hvala vam za zvestobo danim obljubam, hvala vam za vztrajno romanje do dopolnitve v Kristusu in hvala vam, da po vas v naši Cerkvi sveti luč upanja. Ne skrivajte je pod mernik. In Bog naj vas blagoslovi z novimi poklici. Marija Pomagaj, prosi za nas. Amen.«

Ob koncu svete maše se je vsem prisotnim duhovnikom, redovnikom in redovnicam za sodelovanje zahvalil predsednik KORUS-a, p. Miran Žvanut. Izrazil je veselje in zahvalo, da se je vabilu odzval ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore.

Po končani sveti maši je na trgu pred baziliko sledilo prijetno druženje.