Evropski škofje v sklepni izjavi: Evropa kot »obljuba miru«

31.3.2025 Bruselj COMECE
Škof Jamnik in kijevski škof Stepan Sus na spomladanskem zasedanju ComECE v Rimu. Škof Jamnik in kijevski škof Stepan Sus na spomladanskem zasedanju ComECE v Rimu.

Evropski škofje, člani ComECE, so se minuli teden srečali v Rimu na spomladanskem zasedanju komisije. V imenu SŠK se je srečanja udeležil ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik, predsednik komisije za etiko pri ComECE. Ob koncu zasedanja so škofje predstavili sklepno izjavo z jubilejno temo upanja.

Vir novice: Družina

Člani Komisije škofovskih konferenc pri Evropski zvezi so tokrat zasedali na temo »Nov mandat EU pod vidikom novih gepolitičnih razmer v svetu«. Glavni gost prvega dne srečanja je bil kardinal Pietro Parolin, državni tajnik Svetega sedeža, v nadaljevanju pa so udeleženci prisluhnili predavanju Maria Montija, nekdanjega predsednika vlade Republike Italije in evropskega komisarja, ter nagovoru vatikanskega »zunanjega ministra« nadškofa Paula Gallagherja.

Pomembne obletnice

V sklepni izjavi, ki jo je ComECE predstavila minuli petek, so škofje v uvodu zapisali, da »v tem jubilejnem letu kot romarji upanja z globoko zaskrbljenostjo opažajo, kako se svet pogreza v nevarno spiralo«. Naraščajoče napetosti po vsem svetu, ki jih spodbujata vedno večji izolacionizem in poglabljanje sporov, po njihovih besedah spodkopavajo večstranske odnose in slabijo demokratična načela. Posledica tega so neusmiljena tekmovalnost in nasilni spopadi, ki pogosto očitno kršijo mednarodno pravo.

Posebej tragičen opomin na zelo zaskrbljujočo stvarnost je vojna proti Ukrajini, tako škofje, predvsem pa negotovost, s katero se zaradi nedavnih geopolitičnih dogodkov sooča ukrajinsko ljudstvo.

Škofje v izjavi spominjajo na pomembne obletnice, ki jih beležimo v letošnjem letu: 80. obletnico konca druge svetovne vojne, 75. obletnico Schumanove deklaracije in 50. obletnico Helsinške sklepne listine. Ob tej priložnosti pozivajo evropske in svetovne voditelje, naj jih navdihuje duh teh zgodovinskih dogodkov in vrednot, na katerih temeljijo. Ti prelomni dogodki namreč danes pričujejo o tem, kako lahko dialog in sodelovanje, ki si ustvarjalno prizadevata za mir in temeljita na skupnih vrednotah človeškega dostojanstva, solidarnosti, demokracije in skupnega dobrega, spodbujata enotnost in pomagata premagati spore.

Evropa kot »obljuba miru« in »vir razvoja«

V teh nemirnih in nestabilnih časih se mnogi ozirajo na Evropo in posebej na Evropsko unijo v upanju, da bo prevzela vodilno vlogo, pišejo evropski škofje, ki tudi sami, tako kot papež Frančišek, v Evropi vidijo »obljubo miru in vir razvoja« zanjo in za ves svet.

Škofje se zavedajo, da je potrebna močna Evropska unija, ki bo v teh negotovih časih sposobna zaščititi ne le svojih državljanov, temveč tudi vrednote, ki jih zagovarjamo v Evropi in po vsem svetu, kljub temu pa menijo, da je izvirna naloga EU biti projekt miru. Vse potrebne, sorazmerne in ustrezne naložbe v evropsko obrambo zato po njihovem mnenju ne smejo iti na račun prizadevanj za spodbujanje človekovega dostojanstva, pravičnosti, celostnega človeškega razvoja in skrbi za stvarstvo. Učinkoviti nadzorni mehanizmi in neomajna zavezanost diplomaciji so bistveni za preprečevanje nevarne oboroževalne tekme, ki ne bi služila miru, temveč le komercialnim interesom, tako škofje.

Zvestoba temeljnim načelom

Kot odziv na trenutne spremembe v svetovnem gospodarstvu in na geopolitičnem prizorišču člani ComECE priznavajo prizadevanja EU, da bi povečala svojo konkurenčnost in sposobnost samostojnega ukrepanja, vendar kljub temu pozivajo, da ta prizadevanja ne bi spodkopala zgodovinske zavezanosti EU k solidarnosti, posebej z najranljivejšimi območji sveta in tistimi, ki trpijo zaradi revščine ali iščejo zatočišče.

Prav tako takšne pobude ne smejo ogroziti verodostojnosti EU kot svetovne voditeljice pri spodbujanju človekovih pravic, socialne pravičnosti in okoljske trajnosti. Ob vse večji mednarodni polarizaciji škofje poudarjajo pomen ohranjanja dolgoletnih partnerstev in zavezništev, obenem pa si prizadevajo, da bi odprli nove procese dialoga in sodelovanja.

Škofje v sklepni izjavi spomladanskega zasedanja izražajo globoko upanje, »da bo Evropska unija v teh negotovih časih ostala zvesta svojim temeljnim načelom in da bo še naprej delovala kot enotna, zaupanja vredna in povezovalna sila za svojo soseščino in svet«.