Na binkoštno nedeljo, 8. junija 2025, je papež Leon XIV. daroval sveto mašo na Trgu sv. Petra ob navzočnosti okoli 80 tisoč vernikov, ki so priromali v Rim ob jubileju gibanj, združenj in novih skupnosti ter Rimljanov. Vse je povabil: »Bratje in sestre, binkošti so, ki prenavljajo Cerkev, prenavljajo svet! Naj silovit veter Duha pride na nas in v nas, odpre meje srca, nam da milost srečanja z Bogom, razširi obzorja ljubezni in podpre naše napore za graditev sveta, v katerem vlada mir.«
Homilija svetega očeta – Binkoštna maša, 8. junija 2025
Bratje in sestre, »Napočil je za nas drag dan, v katerem je Gospod Jezus Kristus, poveličan s svojim vnebohodom po vstajenju, poslal Svetega Duha« (Sv. AVGUŠTIN, Govor 271, 1). In danes se oživlja tudi to, kar se je zgodilo v dvorani zadnje večerje: kakor silovit veter, ki nas strese, kakor bučanje, ki nas prebudi, kot ogenj, ki nas razsvetli, se na nas spušča dar Svetega Duha (prim. Apd 2,1-11).
Kot smo slišali v prvem berilu, Duh v življenju apostolov dela nekaj izrednega. Po Jezusovi smrti so se zaprli v strah in žalost, sedaj pa končno prejemajo nov pogled in razumnost srca, ki jim pomaga razlagati dogodke, ki so se zgodili in intimno izkusiti navzočnost Vstalega. Sveti Duh premaga njihov strah, zlomi njihove notranje verige, blaži njihove rane, jih mazili z močjo in jim da pogum, da gredo ven naproti vsem, da bi oznanjali Božja dela.
Odlomek iz Apostolskih del nam pove, da je bila takrat v Jeruzalemu množica iz različnih krajev, kljub temu pa »jih je vsak slišal govoriti v svojem jeziku« (v. 6). Tedaj so se ob binkoštih vrata dvorane zadnje večerje odprla, ker Sveti Duh odpira meje. Kot pravi Benedikt XVI.: »Sveti Duh nam daje razumeti. Premaga razkol, ki se je začel v Babilonu – zmedo src, ki nas postavlja drugega proti drugemu – in odpre meje. […] Cerkev mora vedno znova postati to, kar je že: odpirati mora meje med ljudstvi in podreti ovire med razredi in rasami. V njej ne sme biti ne pozabljenih ne preziranih. V Cerkvi so samo svobodni bratje in sestre Jezusa Kristusa« (Homilija za binkošti, 15. maja 2005). To je zgovorna podoba binkošti, pri kateri bi se rad zadržal skupaj z vami in premišljeval.
Duh opira meje najprej v nas. Je Dar, ki naše življenje odpre za ljubezen. Ta Gospodova navzočnost raztopi našo trdoto, naše zaprtosti, sebičnosti, strahove, ki nas blokirajo, narcisizme, zaradi katerih se vrtimo samo okoli nas samih. Sveti Duh prihaja, da v nas izzove tveganje življenja, ki usiha, ker ga posrkava individualizem. Žalostno je opazovati, kako v svetu, v katerem se množijo možnosti druženja, tvegamo, da bomo protislovno vedno bolj sami, vedno povezani, pa vendar nesposobni »mreženja«, vedno potopljeni v množico, a vendar ostajamo izgubljeni in osamljeni popotniki.
Božji Duh pa nam da odkriti nov način gledanja življenja in živeti življenje. Odpre nas srečanju s seboj onkraj mask, ki si jih nadevamo; vodi nas k srečanju z Gospodom, ko nas uči, da izkusimo njegovo veselje; prepriča nas – po Jezusovih besedah, ki so bile pravkar oznanjene – da samo če ostanemo v ljubezni, prejmemo tudi moč za spolnjevanje njegove Besede in se zato po njej tudi preobražamo. Odpre meje v nas, da bi naše življenje postalo gostoljuben prostor.
Poleg tega Duh odpira meje tudi v naših odnosih. Jezus namreč pravi, da je ta Dar ljubezen med Njim in Očetom, ki prihaja, da bo prebival v nas. In ko v nas prebiva Božja ljubezen, postanemo sposobni, da se odpremo bratom, da premagamo svojo togost, da premagamo strah pred tistimi, ki so drugačni, da vzgajamo strasti, ki vrejo v nas. Vendar Duh preobrazi tudi tiste najbolj skrite nevarnosti, ki onesnažujejo naše odnose, kot so nesporazumi, predsodki, instrumentalizacija. Mislim tudi – z veliko bolečine – na okuženje nekega odnosa z željo po prevladi nad drugim, na držo, ki se pogosto konča v nasilju, kakor žal dokazujejo številni in nedavni primeri feminicida.
Sveti Duh pa daje, da v nas dozorijo sadovi, ki nam pomagajo živeti resnične in dobre odnose: »Ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blágost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, samoobvladanje« (Gal 5,22-23). Na ta način Duh širi meje naših odnosov z drugimi in nas odpira za veselje bratstva. To je odločilno merilo tudi za Cerkev. V resnici smo Cerkev Vstalega in učenci binkošti samo, če med nami ni meja in ne delitev, če se v Cerkvi znamo pogovarjati in drug drugega sprejemati z vključevanjem naših razlik, če kot Cerkev postanemo sprejemajoč in gostoljuben prostor do vseh.
Končno Duh odpira meje tudi med ljudstvi. Ob binkoštih apostoli govorijo jezike tistih, ki jih srečajo in babilonski kaos je kočno pomirjen s harmonijo, ki prihaja iz Duha. Ko božji Dih zedini naša srca in nam v drugem pokaže obraz brata, naše razlike ne postanejo priložnost za delitve in konflikt, ampak skupna dediščina, iz katere lahko vsi zajemamo in ki nas vse skupaj usmerja na pot bratstva.
Duh ruši meje in podira zidove brezbrižnosti in sovraštva, ker nas »uči vsega« in nas »spominja Jezusovih besed« (prim Jn 14,26). Zato nas najprej uči, spominja in v naša srca vtisne zapoved ljubezni, ki jo je Gospod postavil v središče in vrhunec vsega. In kjer je ljubezen, ni prostora za predsodke, za varnostne razdalje, ki nas oddaljujejo od bližnjega, za logiko izključevanja, za katero vidimo, da se žal pojavlja tudi v političnih nacionalizmih.
Papež Frančišek je prav ob praznovanju binkošti pripomnil, da je »danes v svetu toliko nesloge, toliko razdeljenosti. Vsi smo povezani, pa se vendar znajdemo ločeni med seboj, omamljeni od brezbrižnosti in zatirani zaradi osamljenosti (Homilija, 28. maja 2023). Tragično znamenje vsega tega so vojne, ki pretresajo naš planet. Kličimo Duha ljubezni in miru, da bo odprl meje, podrl zidove, razkrojil sovraštvo in nam pomagal živeti kot otroci edinega Očeta, ki je v nebesih.
Bratje in sestre, binkošti so, ki prenavljajo Cerkev, prenavljajo svet! Naj silovit veter Duha pride na nas in v nas, odpre meje srca, nam da milost srečanja z Bogom, razširi obzorja ljubezni in podpre naše napore za graditev sveta, v katerem vlada mir.
Naj nas spremlja in posreduje za nas presveta Marija, Žena binkošti, Devica, ki jo je obiskal Sveti Duh, Mati, polna milosti.
