V letu 2010 blagoslovljena cerkev na Rogli, na 1.517 m nadmorske višine, spada v župnijo Sv. Kunigunde na Gorenju nad Zrečami. Njen patrocinij je Jezusova spremenitev na gori, njena arhitektura ima značilnosti šotora. V nedeljo, 10. avgusta, so po dnevu prazničnega spomina v minulem tednu pri njej obhajali lepo nedeljo.

Slovesno mašo je ob somaševanju župnika Stanka Krajnca in nadškofijskega tajnika Primoža Lorbka daroval nadškof Alojzij Cvikl. Že mašo je nadvse bogatilo igranje na orgle Gregorja Klančiča, organista in zborovodje ljubljanske stolnice, ter petje opernega baritonista Valentina Zdravka Pergerja in njegove hčerke operne sopranistke Katarine Perger, po maši pa je sledil še krajši sakralni koncert. O pohorskem rojaku, življenju in delovanju Zdravka Pergerja je Anton Gričnik, tukajšnji in sicer znani kulturni ustvarjalec, napisal tudi knjigo.

Gora – kraj srečanja z Bogom

Nadškof Cvikl je v pridigi najprej spregovoril o Jezusovi spremenitvi na gori, kakšen pomen ima gora v Svetem pismu.

»Gora pomeni kraj srečanja človeka z Bogom, kjer se Bog na poseben način približa človeku. Tako je Mojzes prejel zapovedi na gori, na gori je bila sklenjena zaveza, jeruzalemski tempelj je bil postavljen na gori, na gori je bil Jezus križan in na goro je Jezus večkrat odšel, da je molil k Očetu. Prav tako pa gora, kjer se razodene Božja slava, predstavlja nasprotje gore Golgote, kjer se Jezus poniža vse do smrti.«

Ob tem je navedel misel pokojnega svetopisemskega strokovnjaka, Silvana Faustija, ki je poudaril, »da gre v tej preobrazbi za nekaj novega. Ne kot so si bogovi v antični mitologiji privzeli človeško podobo in hodili po svetu, ampak se zdaj človek prikaže v podobi Boga. Jezusovo človeško obličje se spremeni in zasije v nebeški svetlobi. V Jezusu smo ljudje deležni božje narave.«

Skratka, slave Vstalega ni mogoče razumeti brez ponižanja Golgote. Jezus se trdno odloči sprejeti in izpolniti Očetovo voljo in izpolniti, kar je o njem napovedano. Gre za pomemben preobrat v evangeljski pripovedi, kajti od tod naprej je Jezus jasno usmerjen le proti enemu cilju: velikonočni daritvi na križu. Jezus se je spremenil na Gori Tabor, da bi učenci na dneve trpljenja in preizkušnje znali gledati v luči vstajenja.

Duhovno in materialno

In nadaljeval: »Danes zaradi spremenjenih klimatskih pojavov veliko govorimo o tem, kako se prilagoditi na te nove pojave, kako se zaščititi pred nesrečami.

Ali si postavimo vprašanje: kaj nam želi Bog s tem sporočiti? Ali nismo pozabili na duhovno naravo. Tudi če se ozračje vedno bolj hitro segreva, bo naša smrt prišla tako ali drugače. Ali smo na to pripravljeni? Ali živimo z mislijo na večnost ali pa nas bolj skrbijo materialne dobrine, kaj bomo jedli in pili?

Vse materialno mine, ostane samo ljubezen. Tudi naše odnose, naše načrte in delo je mogoče prav presojati le v luči vstajenja. Ali smo kristjani kaj drugačni od nevernih, ko razmišljamo o službah, plačah, stanovanjih, počitnicah?

Mar ni vse prepogosto na prvem mestu imeti več, boljše in lepše?

Kolikokrat postavimo na prvo mesto duhovno življenje, globino odnosov, večnost itd.?

Številne romarje je nenazadnje nadškof znova spomnil, »da se Jezus tudi danes pred nami spreminja pri vsaki sveti maši zato, da bi dvignili pogled prek materialnega, da bi presegli gole človeške vzgibe in iskali tisto, kar resnično ostane.« »Naj njegovo spreminjanje pred našimi očmi ne bo zaman!« pa so bile nadškofove sklepne besede romarjem pred odhodom v dolino.

Vir: Družina