V nedeljo, 16. novembra 2025, smo zaznamovali 9. svetovni dan ubogih, ki ga je uvedel papež Frančišek in je priložnost, da se osredotočeno zazremo v tiste, ki živijo na robu družbe — tiste, katerih obrazi pogosto ostajajo skriti. Slovenske karitativne ustanove so pomen tega dne povezale s sporočilom, da smo poklicani graditi družbo sočutja in življenja. 

Papež Leon XIV. je v svoji poslanici poudaril, da je revščina posledica strukturnih pomanjkljivosti, in nas pozval, da se z njimi soočimo. Pri tem naj nam ne bo dovolj zgolj dobra volja, ampak konkretno delovanje s pozornostjo do trpečih; marsikdaj potrebujemo tudi pogum, da se jasno in javno zavzamemo za tiste, ki se jih v družbi ne sliši.

Skrb za uboge ni zgolj humanitarni projekt, ampak je temelj evangelija. Leon XIV. jasno opozarja, da gre za razodetje Boga v malih, šibkih in odrinjenih ljudeh. Uboštvo se ne odraža samo v materialni revščini. Ogroža tudi telesno, duševno in duhovno razsežnost, in tam povzroča stiske, ki jih prepoznamo kot bolezen, osamljenost, občutek krivice, izgubo doma, na koncu lahko tudi izgubo volje do življenja. V sodobni družbi še vedno obstajajo neenakosti, ki jih podpira naraščajoči prezir do šibkih, zato je ta poziv k temeljitemu in sočutnemu delovanju z in za uboge toliko pomembnejši.  Ko govorimo o občutku sočutju, ne govorimo o čustvu, ki se pojavi pride in nato umakne v ozadje. Govorimo o odločitvi, da vidimo človeka pred sabo. So odločitev, da iz pozornosti družbe do trpečih izpiramo prezir do šibkosti.

Naj bo vsakoletni svetovni dan ubogih za nas spodbuda za vsakdan: ozrimo se okoli sebe, prisluhnimo, pomagajmo v majhnih in velikih stvareh. Da živimo ne le z občutkom sočutja, ampak z odločitvijo zanj, pa tudi za pravičnost in človečnost. In z lastnim življenjem pričujmo, da ubogi niso statistika, ampak kraj srečanja z Božjo bližino.

Roman Vučajnk
Predsednik Koordinacije voditeljev karitativnih ustanov pri SŠK

Radio Ognjišče – Svetovni dan ubogih: Karitativne ustanove za družbo sočutja in življenja