Sveti oče Leon XIV. je v sredo, 4 junija, imel tretjo splošno avdienco v svojem pontifikatu. Zlasti mlade je spodbudil, naj navdušeno odgovorijo Gospodu, ki nas kliče na delo v svoj vinograd: »Ne odlašajte, zavihajte si rokave, kajti Gospod je velikodušen in ne boste razočarani! Z delom v njegovem vinogradu boste našli odgovor na tisto globoko vprašanje, ki ga nosite v sebi: kaj je smisel mojega življenja?«
Splošne avdience, ki je potekala na Trgu svetega Petra, se je udeležilo približno 35.000 vernikov in prisluhnilo nadaljevanju cikla jubilejnih katehez o Jezusu Kristusu, ki je naše upanje. Tokratna kateheza je bila namenjena priliki o gospodarju, ki gre iskat delavce za svoj vinograd.
Papež je usmeril k razmišljanju o smislu življenja in pravičnosti ter poudaril, da nas Bog vedno prihaja iskat, da bi dal vrednost in smisel našemu življenju; vsakomur želi dati svoje kraljestvo, to je polno, večno in srečno življenje. »Ne obupajmo! Tudi v temnih trenutkih življenja, ko čas teče, ne da bi nam dal odgovore, ki jih iščemo, prosimo Gospoda, naj ponovno pride in nas sreča tam, kjer ga čakamo. Gospod je velikodušen in bo kmalu prišel!«
Svetopisemski odlomek: Mt 20,1-7
Nebeško kraljestvo je namreč podobno hišnemu gospodarju, ki je šel zgodaj zjutraj najemat delavce za svoj vinograd. Z delavci se je dogovoril za en denarij na dan in jih poslal v svoj vinograd. Okrog tretje ure je šel ven in videl druge na trgu postajati brez dela. Tudi tem je rekel: ›Pojdite tudi vi v vinograd, in kar je prav, vam bom dal.‹ In so šli. Okrog šeste in okrog devete ure je spet šel ven in storil prav tako. In ko je šel ven okrog enajste ure, je našel druge, ki so tam postajali, in jim je rekel: ›Kaj postajate tukaj ves dan brez dela?‹ Rekli so mu: ›Ker nas nihče ni najel.‹ Dejal jim je: ›Pojdite tudi vi v vinograd!‹
Cikel katehez »Jubilej 2025. Jezus Kristus, naše upanje«
Jezusovo življenje. Prilike
Delavci v vinogradu. »Pojdite tudi vi v vinograd!« (Mt 20,4)
Dragi bratje in sestre,
rad bi se ustavil pri še eni Jezusovi priliki. Tudi v tem primeru gre za pripoved, ki goji naše upanje. Včasih imamo občutek, da nam nikakor ne uspe najti smisla našega življenja: čutimo se nekoristni, neprimerni, tako kot delavci, ki čakajo na trgu dela, da jih nekdo vzame v službo. Včasih pa čas mineva, življenje teče dalje in ne čutimo se prepoznani ali cenjeni. Morda nismo prišli pravočasno, drugi so prišli pred nami, ali pa so nas skrbi zadržale nekje drugje.
Metafora trga (tržnice) je zelo ustrezna za današnji čas, saj predstavlja kraj poslov, kjer se žal kupuje in prodaja tudi naklonjenost in dostojanstvo, da bi ustvarili dobiček. In ko se človek ne počuti cenjenega, priznanega, celo tvega, da se bo prodal prvemu ponudniku. Gospod pa nas opominja, da je naše življenje vredno, in njegova želja je, da bi nam pomagal to odkriti.
Tudi v priliki, ki jo danes razlagamo, imamo delavce, ki čakajo, da jih kdo najame za delo. Smo pri 20. poglavju Matejevega evangelija in tudi tu najdemo osebo, ki ima nenavadno vedenje, ki preseneča in v nas poraja vprašanja. Gre za gospodarja vinograda, ki gre osebno najemat svoje delavce. Očitno želi z njimi vzpostaviti osebni odnos.
Kot sem rekel, gre za priliko, ki daje upanje, saj nam pravi, da ta gospodar gre večkrat iskat tiste, ki čakajo, da bi dal smisel njihovemu življenju. Gospodar gre na trg zgodaj zjutraj in se nato vsake tri ure vrne, da bi našel delavce in jih poslal v svoj vinograd. Sklepamo lahko, da če jih bo šel iskat ob treh popoldne, ne bi več imel razloga, da se ponovno vrne, kajti delovni dan se konča ob šestih.
Ta neutrudni gospodar, ki želi za vsako ceno dati vrednost življenju vsakega med nami, gre ven tudi ob petih. Delavci, ko so ostali na trgu, so verjeto že izgubili vsako upanje. Dan je minil v prazno. Pa vendar je nekdo še vedno verjel vanje. Kakšen smisel ima najeti delavce le za zadnjo uro delovnega dne? Kakšen smisel ima iti na delo samo za eno uro? Pa vendar se vedno splača, tudi takrat, ko se nam zdi, da v življenju ne moremo storiti veliko. Vedno obstaja možnost, da najdemo smisel, kajti Bog ljubi naše življenje.
Izvirnost tega gospodarja vidimo tudi ob koncu dneva, ob plačilu. S prvimi delavci, tistimi, ki so ob zori odšli v vinograd, se je gospodar dogovoril za en denarij, kar je bilo običajno plačilo za en dan dela. Drugim je rekel, da jim bo dal, kar je prav. In ravno tu nas prilika hoče izzvati: kaj je pravično? Za gospodarja vinograda, torej za Boga, je pravično, da vsak dobi, kar je potrebno za življenje. Delavce je osebno poklical, pozna njihovo dostojanstvo in v skladu z njim jih želi plačati. In vsem da en denarij.
Pripoved pravi, da so delavci, ki so prišli ob prvi uri, razočarani: ne vidijo lepote gospodarjevega dejanja, ki ni bilo krivično, ampak preprosto velikodušno, saj ni gledal samo na zasluge, ampak tudi na potrebe. Bog želi vsakomur dati svoje kraljestvo, to je polno, večno in srečno življenje. In to je tisto, kar Jezus stori z nami: ne dela lestvic, tistim, ki mu odprejo svoja srca, v celoti daje samega sebe.
V luči te prilike bi današnji kristjan lahko podlegel skušnjavi in pomislil: »Zakaj bi začel delati takoj? Če je plačilo enako, zakaj bi delal več?« Sveti Avguštin je na te dvome takole odgovoril: »Zakaj odlašaš s hojo za tistim, ki te kliče, medtem ko si prepričan v plačilo, a negotov glede dneva? Pazi, da se zaradi odlašanja ne boš prikrajšal za tisto, kar ti bo dal v skladu s svojo obljubo.«
Želel bi povedati, zlasti mladim, da ne čakate, ampak navdušeno odgovorite Gospodu, ki nas kliče na delo v svoj vinograd. Ne odlašajte, zavihajte si rokave, kajti Gospod je velikodušen in ne boste razočarani! Z delom v njegovem vinogradu boste našli odgovor na tisto globoko vprašanje, ki ga nosite v sebi: kaj je smisel mojega življenja?
Dragi bratje in sestre, ne obupajmo! Tudi v temnih trenutkih življenja, ko čas teče, ne da bi nam dal odgovore, ki jih iščemo, prosimo Gospoda, naj ponovno pride in nas sreča tam, kjer ga čakamo. Gospod je velikodušen in bo kmalu prišel!
