V Mariboru je 21. maja 2025 potekala 3. mednarodna znanstvena pravna konferenca z naslovom Moč dialoga v razdeljenem svetu. Konferenco je organizirala Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani v sodelovanju z Univerzo Alma Mater Europaea Maribor in Teološko fakulteto Karlove univerze v Pragi. Častni pokrovitelj je bil Marko Lotrič, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije.
Udeležence konference je uvodoma pozdravil mariborski nadškof metropolit mons. Alojzij Cvikl, ki je dejal, da “v času, ko se svet sooča z vse bolj kompleksnimi izzivi – geopolitičnimi napetostmi, kulturnimi razhajanji, tehnološkimi preobrazbami in podnebnimi krizami – ostaja dialog ena izmed redkih poti, ki ne vodi le k razumevanju, temveč k resnični prenovi. A da bi bil dialog verodostojen in učinkovit, mora temeljiti na skupnem spoštovanju, resnici in vrednotah, ki presegajo interese trenutka. Ravno tukaj vstopa tudi pravo – kot instrument pravičnosti, a tudi kot jezik dialoga. Pravo, ki ne služi le formalnosti, temveč človečnosti. V tem duhu ne moremo mimo bogatega prispevka Katoliške cerkve, ki skozi stoletja ni oblikovala le duhovnega življenja milijonov, temveč tudi globoko zaznamovala temelje sodobnega pravnega mišljenja in družbenih institucij.”
Sledila sta še pozdravna nagovora rektorja Univerze Alma Mater Europaea Maribor, prof. dr. Ludvika Toplaka, in dekana Teološke fakultete Univerze v Ljubljani, doc. dr. Tadeja Steguja.
Slavnostno predavanje je pripadlo predsedniku Državnega sveta RS, Marku Lotriču. V njem je spomnil, da je naslovna tema konference izrazito aktualna in večplastna. “V družbenem prostoru, ki ga zaznamujejo povečane polarizacije, delitve in naraščajoče napetosti – tudi zaradi vpliva družbenih omrežij – je pogosto lažje govoriti kot poslušati, lažje etiketirati kot razumeti. Kljub temu menim, da prav v dialogu tiči moč: moč razumevanja, preseganja konfliktov in iskanja skupnih rešitev… Verjamem, da je dialog temelj demokracije. A dialog ni zgolj izmenjava mnenj. Pravi dialog vključuje pripravljenost poslušati, razumeti drugačnost in iskati skupni jezik tudi takrat, ko je najtežje. Brez poslušanja dialog postane le vzporedni monolog – govor brez poslušalcev. Zavedati se moramo, da demokracija ni samoumevna. Je proces, ki zahteva aktivno vajo v poslušanju, razumevanju in sodelovanju. Tega so se zavedali tudi ustanovni očetje Evropske unije, ki so po uničujočih svetovnih vojnah utemeljili projekt miru, sprave in spoštovanja človekovih pravic… Spoštovanje je temelj vsakega dialoga. Brez spoštovanja pogovor hitro postane manipulacija. Zato je dolžnost javnih institucij, da s svojim zgledom spodbujajo spoštljivo razpravo.
Država, ki zna poslušati svoj narod, in narod, ki zna sodelovati z državo – to je resnična moč demokracije,” je še dejal in sklenil, da “če razlike med nami kopljejo jarke, je na nas, da z dialogom gradimo mostove. Slovenija ima majhne razdalje, kar pomeni, da lahko mostove gradimo hitro – znotraj naših skupnosti, med kmeti, obrtniki, delavci in vsemi, ki soustvarjajo naše vsakdanje življenje. A mostovi morajo presegati tudi državne, geografske in ideološke meje. Dialog mora postati globalna praksa. Gradnja mostov ni lahka. A dolžnost vsake odgovorne družbe je, da kljub temu vztraja. Največja moč dialoga ni govoriti – temveč znati iskati skupne točke v razdeljenem svetu.”
Vir: Kanonist.eu
