Zbrani smo na ta izreden dan za Koper, za Slovenijo, za Cerkev in tudi za svet. Srebrna obletnica posvečenja našega škofa Jurija in drugih treh naših bratov, ki so v istem letu prejeli škofovsko posvečenje. Z veseljem pozdravljam vse zbrane! Kakor pred 25. leti, je sveto leto tudi danes.
Un cordiale saluto a voi tutti qui presenti per ringraziare per i 25 anni dei quattro nostri Presuli. In ordine delle loro consacrazioni vorrei ricordare i loro nomi, con il moto sul loro stema, ossia il loro programma di vita. Mons Stanislav Hočevar: »Servite a Dio con gioia.« Mons Andrej Glavan con il suo: »Quello che vi dira, fatelo!« L'Arcivescovo Anton Stres ci si presenta col: »Tutto opero per il Vangelo«. Infine il nostro Vescovo Jurij Bizjak col suo »Coraggio, voi tutti, o popolo nel Paese!«
Kaj naj si rečemo za ta lep jubilej? Pomislil sem na štiri gesla, ki so našim jubilantom vodilo, in hranijo izjemno bogastvo. Naj postanejo tudi »luč na naši poti«.
Pojdimo po datumih izpred 25. let.
Nadškof Stanislav Hočevar: »Služite Bogu v veselju.« Služiti. Misel obstane pri Jezusu: »Nisem prišel, da bi mi stregli, ampak, da bi stregel in dal svoje življenje za mnoge.« Smo že pomislili, daje zapustil nebesa in prišel med nas, da bi stregel? Ne samo, ko nasiti množice in slepemu podari vid, in vdovi materi obudi sina ter apostolom umije noge... Največje dejanje služenja zagotovo, ko da življenje za nas, za vse brez razlike. Služiti torej Bogu, ki ga srečam v bližnjem, v sočloveku, najprej v ubogem. To je prava in zahtevna revolucija, za ceno krvi in srca. Vzor je Marija. Božjemu poslancu se predstavi kot služabnica, tista, ki streže. In prvo dejanje po oznanjenju je njena pot k sorodnici Elizabeti. Tako rekoč »pozabi« na Boga v sebi, da bi služila Bogu v bližnjem. A v tem škofovskem geslu je še druga plat: veselje. Kar storiš dobrega bližnjemu, kateremu koli človeku, se ti povrne z veseljem. In v bližnjem, ki mu služiš, je Jezus, zato je veselje, kakršnega svet ne pozna. Poskusimo! Naj veselje napolni sleherno srce!
Drugi je škof Andrej, Andrej Glavan s svojim: »Kar koli vam reče, storite!« Besede, kijih Marija reče strežnikom, ko na svatbi v Kani zmanjka vino. Ko to opazi, obzirno opozori Jezusa, ki brez hrupa poseže vmes, skoraj neopazno, “za kulisami”. Tako ravna naš Bog, z bližino in obzirno. To nam pove prizor v tej naši stolnici: tak je Jezus: pomaga, služi na skrivnem, v trenutku, ko drugi ne opazi. Saj vemo, da so pohvale za dobro vino šle na račun ženina. A strežniki to opazijo in v njih se začne razvijati kal vere, se pravi, da verujejo, daje v Jezusu Bog, njegova ljubezen... Ne pozabimo: ta prvi Jezusov čudež je izzvala Marija. Materinsko srce vidi vse, ker Mati gleda s srcem. Vidi in posluša s srcem. Zato je vsaka naša zdravamarija tako dragocena, posebej ko prosimo za najbolj pomembno: »zdaj« edini trenutek v naših rokah; in »ob naši smrtni uri«: ta, ki bo odločil našo večnost. O, ko bi mogli še petdesetkrat, stokrat, tisočkrat ponoviti te besede!
Nadškof Anton Stres nam postreže z geslom: »Vse zaradi evangelija. - Vse (delam) zaradi evangelija.« Izzivajoče. Ta »vse« vzbuja najprej željo, da bi storili vse, da veselo oznanilo, kar je evangelij, pride do slehernega človeka, doseže njegovo srce in preplavi svet. A Jezus najprej pova-bi: »Ostanite v moji besedi«, naj živimo Besedo. Zato ni izguba časa, če vzamemo evangelij kot »knjigo življenja« (papež Frančišek bi rekel, to malo knjižico v torbico ali v žep) ter dan za dnem iz nje črpamo za življenje. Saj je nujno, da Besedo najprej živimo in jo nato prinašamo drugim. Pa ne z modrimi in prepričljivimi besedami, ampak nevsiljivo, skromno, ker moč Besede je Jezus. In tisti, ki mu odpre srce, pride do modrosti, ki jo prinaša Beseda. Se več: napolni ga Božji Duh, napolni ga življenje, ker »moje besede -pravi - so Duh in Življenje«. Hvala za to spodbudo, gospod nadškof, hvala za nauk in življenje, kiju prinašate med nas.
In še naš škof Jurij Bizjak s svojim »Pogum, vse ljudstvo v deželi!« Da, pogum za ta naš tako zapleteni čas! Nikoli nisem pomislil, da bom imel srečo živeti pod isto streho s škofom Jurijem. Znanstvenik, strokovnjak v Božji besedi, a najprej umetnik bližine, prijateljstva in bratstva, ki se ti približa s preprostim srcem. Beseda, ki postane meso! Pot do tega mu je brez dvoma znanje. A to ne zadošča, ker se Bog razodeva preprostim in malim. Enkratno, ko se škof Jurij znajde pred človekom, tudi pred otrokom in zna pozorno poslušati. Beseda, kiji zna prisluhniti, in Beseda, ki jo zna podarjati. Tak je njegov pristop k človeku. In še prej, pristop do Boga. Hočeš, nočeš: navda te s pogumom. Podobno, ko stopiš pred našo strunjansko cerkev, nebogljen ob Materi in začuden nad prostranstvom, ki ga odpira morje in se nad njim pne nebo: najraje bi objel ves svet. Vrhu vsega je škof Jurij Božji maziljenec. Dar, ki gaje prejel ne zase ampak za druge, za »vse ljudstvo v deželi«, za ta naš svet.
To je dan, so dnevi, ki nam jih naklanjajo nebesa: da se za naše pastirje zahvalimo, jim zagotovimo bližino v molitvi, se z njimi bolj povežemo za naloge, ki so jim zaupane. Je pa tudi nova priložnost, da se Jezusu zahvalimo, ker je za svojo navzočnost v Cerkvi poskrbel na mnoge načine. Podarja se nam v maši in obhajilu, vanj se potopimo v Božji besedi, z Njim pridemo v stik v molitvi, srečamo ga v bratu, posebej obljublja svojo navzočnost, če sta dva ali jih je več zbranih v njegovem imenu; umirajoči na križu se razodeva v vsakem trpljenju. Izrazito pa je hotel ostati v svojih služabnikih. Na to nas spomni z obljubo: »Kdor vas posluša, mene posluša.« Naj bo ta Jezusova navzočnost v njegovih služabnikih za Cerkev, za nas vse bolj in bolj odsev svete Trojice in nadaljevanje nebeških stvarnosti tu na zemlji. Zato smo, dragi naši školje, še bolj veseli, da z vami doživljamo ta sveti trenutek in ga kot dragocen kamenček vgrajujemo v mozaik tega svetega leta, ko nas vabi, da polni upanja gremo novim časom naproti.
dr. Bojan Ravbar, župnik v Strunjanu
