V torek, 27. januarja, sta Založba Družina in Zavod biblično gibanje v Galeriji Družina predstavila novo izdajo Malega Svetega pisma.

Marsikdo se še spomni zelo priljubljene prve izdaje Malega Svetega pisma iz leta 1967, ki jo je uredil dr. Jakob Aleksič. Po drugem vatikanskem koncilu je v danes nepredstavljivem številu izvodov postala stalna spremljevalka mnogih slovenskih vernikov.

Nova izdaja je na pobudo direktorja Družine Toneta Rodeta nastala iz iste želje kot že prva: ponuditi jasen, razumljiv in dostopen uvod v Sveto pismo. Predstavila sta jo urednik izdaje, avtor uvodov in komentarjev dr. Samo Skralovnik ter celjski škof Maksimilijan Matjaž, ki sta, kot sta dejala, tudi sama že nekaj let sanjala o osveženi izdaji knjige.

Kot je pojasnil Kristian Koželj, vodja knjižnega uredništva pri Založbi Družina, je bil za novo izdajo potreben celovit nov premislek, saj so izvirni Aleksičevi želeli dati novo identiteto, ki bo po skoraj šestdesetih letih od prve izdaje primerno nagovarjala sodobnega bralca. Malo Sveto pismo je namreč namenjeno vsem – posameznikom, družinam, župnijam, katehetom … je našteval.

Pri prenovi so spoštovali izvirno Aleksičevo zasnovo, saj se ta smiselno naslanja na modrost, ki sega daleč nazaj, praktično skozi vso zgodovino krščanstva. Besedilo so posodobili z novim prevodom – jeruzalemsko izdajo Svetega pisma – in novimi razlagami oz. komentarji, ki nagovarjajo sodobnega bralca. Skralovnik je povedal, da se je pri sprva načrtovani osvežitvi Aleksičevih komentarjev hitro zataknilo, saj ti odražajo povsem drug zgodovinski čas, obenem pa je v šestih desetletij o svetopisemskih besedilih znanega že marsikaj novega: »Znanost o Svetem pismu je izjemno cvetoča znanost v svetovnem merilu in lahko govorimo ne o letih, ampak skoraj o dnevih, ko prihajajo novosti, pomembne za tekstno kritiko, za spoznanje, razumevanje.«

Ideja knjige je, kot že pri Aleksiču, spodbuditi osebni stik z Božjo besedo ter prebuditi zanimanje za celotno Sveto pismo. »To ni končna postaja, to je začetna postaja,« je jasen Skralovnik. Zastavljena je tako, da razumljivo nagovarja tiste, ki nimajo nobenega predznanja, obenem pa lahko kakšno zanimivo novost najdejo tudi vsi, ki so v Svetem pismu že »domači«.

Kot svojo temeljno težavo je urednik nove izdaje izpostavil prav to: da bi lahko o malenkostih pisal knjige, ne zna pa jih pojasniti na preprost, vsakomur dostopen in razumljiv način – kar je bil tu glavni namen. Zato si je pri ustvarjanju komentarjev pred oči ves čas klical, »ne kako bi to razumel kolega na katedri, ampak kako bi to razumel mehanik, pek, trgovec … preprost človek, ki predpostavljamo, da nima veliko predznanja konteksta Svetega pisma.« Hvaležen je vsem »preprostim ljudem«, ki so komentarje brali za njim in nerazumljive dele besedila postavljali pod vprašaj.

Knjiga bralca vodi skozi zgodovino odrešenja: od stvarjenja do očakov, od Izraela do prerokov, od Jezusovega delovanja do rasti Cerkve. Tak način branja bralcu pomaga prepoznati rdečo nit svetopisemske pripovedi, ki se postopoma gradi in razkriva Božje delovanje skozi čas.

Škof Matjaž je ob predstavitvi poudaril, »da se je z drugim vatikanskim koncilom zgodila velika epoha razvoja naše teologije, ki počasi odmeva še danes. Dva ključna poudarka v tem času sta bila prav v tem, da moramo našo vero močneje utemeljiti na izvoru, na virih. Zato so takrat očetje koncila zelo izpostavili pomen cerkvenih očetov, prič vere prvih treh stoletij, in Svetega pisma.« V tem smislu je bila že Aleksičeva izdaja Malega Svetega pisma »razcvet zaupanja, da je lahko stik z virom, brez prevelikih opomb in razlag, zelo varna pot, da človeka pripelje do izkustva Boga.« Prav v tem vidi lepoto tovrstne izdaje Svetega pisma: »Da se Božja beseda razlaga iz Božje besede. To je kakor veriga, ki se plete brez prevelikih vmesnih dodatnih razlag.«

Izdaja zajema izbor 348 izbranih odlomkov iz Stare in Nove zaveze, ki niso neprekinjeno svetopisemsko besedilo. Prepletajo se namreč uvodi, svetopisemska besedila in komentarji. Za lažjo preglednost so besedila obarvana s tremi različnimi barvami: svetopisemska besedila so v črni barvi, uvodi pred njimi v sivi, razlage oz. komentarji posameznih odlomkov pa v rdeči barvi. Knjiga je ravno prav velika oz. majhna, da jo lahko imamo vedno pri roki in jo nosimo s seboj, kamorkoli gremo.

Vir: Družina