Rektorja Marijinih narodnih svetišč, dr. Carlos Cabecinhas (Fatima) ter dr. p. Robert Bahčič sta kot romarja upanja obiskala Ukrajinsko Marijino narodno svetišče Zarvanytsya.
Predstavniki Marijinih narodnih svetišč se vsako leto srečajo v enem izmed Marijinih narodnih svetišč. Na lanskem srečanju sta rektor Portugalskega narodnega svetišča Fatima, dr. Carlos Cabecinhas in rektor Slovenskega Marijinega narodnega svetišča Brezje, dr. p. Robert Bahčič, predstavnikom Ukrajinskega narodnega svetišča Zarvanytsya obljubila bratsko podporo, svetoletno romanje kot znamenje upanja za deželo, ki jo pretresa vojna.
Njuno romanje, izraz bratske solidarnosti in molitvene podpore je prijateljem v Zarvanytsya pomenilo zelo veliko. Ob prihodu v svetišče sta se srečala s številnimi begunci, ki so zatočišče našli v svetišču, z otroki, ki so izgubili dom, žene, katerih možje so na bojiščih. Prav tako sta se v bolnišnici v Ternopolu srečala z vojaki, ranjenimi na bojiščih ter obiskala tehniško univerzo, ki so jo 6. junija letos porušile ruske bombe. Srečala sta se tudi z nadškofom grško-katoliške ukrajinske cerkve v Ternopolu, Teodorjem Martynyukom, ki rad prihaja v Marijino svetišče in zelo podpira njihovo delo. Pater Robert Bahčič je nadškofu poklonil sliko Marije Pomagaj, v zahvalo za gostoljublje.
Pokojni papež Frančišek je v buli o napovedi rednega svetega leta 2025 zapisal:
»Prvo znamenje upanja se spremeni v mir za svet, ki se je znova znašel pogreznjen v tragedijo vojne. Človeštvo, ki je pozabilo drame preteklosti, je podvrženo novi in težki preizkušnji, v kateri veliko prebivalcev zatira brutalnost nasilja. Kaj še manjka tem ljudstvom, da še niso pretrpeli? Kako je mogoče, da njihov obupni krik po pomoči ne spodbudi voditeljev narodov, da bi končali preveč regionalnih spopadov, zavedajoč se posledic, do katerih lahko pride na globalni ravni? Je preveč sanjati, da bi orožje umolknilo in bi se nehalo prinašati uničenje in smrt? Jubilej naj nas spomni, da bodo tiste, »ki delajo za mir, imenovali Božji sinovi« (Mt 5,9). Potreba po miru poziva vse in jim nalaga zasledovanje konkretnih projektov. Naj ne manjka zavezanosti diplomacije, da pogumno in ustvarjalno gradi prostore za pogajanja, ki so namenjena trajnemu miru.«
Bodimo tudi mi romarji upanja, molimo za vse, ki jih pestijo brutalnosti nasilja in vojn.
