Skavti letos praznujejo 35 let delovanja v Sloveniji. Jubilej so obeležili s slavnostno prireditvijo pod geslom »Ogenj za vedno«, ki je potekala v Festivalni dvorani v Ljubljani. Dogodka se je udeležila tudi predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar. V nadaljevanju objavljamo sporočilo za javnost ob skavtskem jubileju.
Skavti letos praznujemo 35 let delovanja v samostojni Sloveniji. Jubilej smo obeležili s slavnostno prireditvijo pod geslom »Ogenj za vedno«, ki je potekala v Festivalni dvorani v Ljubljani. Dogodka se je udeležila tudi predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar.
V nagovoru je spomnila na skavtsko zgodovino. Prve skavtske skupine so na Slovenskem začele delovati v tridesetih letih 20. stoletja, v času Jugoslavije je bilo uradno prepovedano, konec 80. let pa so “pogumni posamezniki, večinoma mladi, z veliko srčnostjo in zanosom znova obudili skavtsko gibanje”.
“Po osamosvojitvi Republike Slovenije se je vaše združenje razvilo v močno, organizirano in odprto gibanje, ki danes povezuje tisoče otrok, mladih in odraslih po vsej državi,” je dejala Pirc Musar.
Skavti so po njenih besedah dokaz, da je mogoče s pogumom in trdno voljo svet spreminjati na boljše. “S svojo ustvarjalnostjo in prostovoljstvom bogatite kraje, v katerih živite, pomagate pri naravnih nesrečah, prinašate upanje ljudem v stiski, skrbite za okolje in naravo ter, kar je najbolj pomembno, negujete odnose med ljudmi,” je povedala.
Posebej je pohvalila prostovoljstvo, ki je slovenski fenomen, in ga moramo vzpodbujati in krepiti tudi v prihodnje. “Skavtstvo ima danes še večji pomen kot kdajkoli prej. Ponuja prostor, kjer se mladi učijo zaupanja vase, v druge, v prihodnost,” je zaključila.
Načelnica Tjaša Sušin in načelnik Nejc Kurbus sta v nagovoru poudarila, da skavti že več kot tri desetletja vzgajajo otroke in mlade v duhu odgovornosti, pristnosti, samostojnosti in zdravja ter gradijo skupnost, ki jo povezuje vera in služenje drugemu. Ob tem sta spomnila, da je bilo Združenje ustanovljeno 31. marca 1990 kot prva katoliška mladinska organizacija po drugi svetovni vojni v Sloveniji in ena prvih v srednji in vzhodni Evropi.
»Praznujemo naše spomine, prijateljstva in prihodnost. Netenje ognjev v naravi postane netenje iskric topline in svetlobe v ljudeh. In dobrih dejanj, ki grejejo za vedno,« je dejala načelnica. Načelnik pa je dodal: »Naša načela, vrednote, zakoni in obljuba ostajajo temelj tega, kar smo. Kažipot, ki nam pomaga izbirati prave poti v osebnem in družbenem življenju.«
Ob praznovanju so podelili zahvale in najvišja priznanja Združenja, zlate deteljice in lilije, posameznicam in posameznikom, ki so s svojim delom pomembno prispevali k razvoju skavtskega gibanja v Sloveniji in širše.
Zahvalo Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov so prejeli nekdanja vodja skavtske pisarne Sabina Rupnik Suhadolnik, trenutna vodja pisarne Korana Kovačević, nekdanja članica evropskega odbora svetovne dekliške skavtske organizacije (WAGGGS) Petra Stipanič Frlan, nekdanji član izvršnega odbora Franci Bačar in vodja skupine za gradnjo skavtske hiše Klemen Simončič.
Najvišja skavtska priznanja zlate deteljice za ženske in zlate lilije za moške pa sta prejeli nekdanji načelnici Ana Fajdiga Biancuzzi in Irena Mrak Merhar, nekdanji načelnik Žiga Kovačič ter nekdanja poverjenica za mednarodne odnose Urška Mali Kovačič.
Poleg predstavnikov cerkvenih, državnih in mladinskih organizacij so se praznovanja udeležili tudi številni nekdanji in sedanji skavtski voditelji.
Prireditev je bila preplet spominov, glasbe, hvaležnosti in pogleda v prihodnost. V središču večera je bil ogenj, simbol skavtskega duha, ki že 35 let gori med več tisoč mladimi po vsej Sloveniji.
V kulturnem programu so se zvrstili nastopi glasbenikov, otroškega zbora in video utrinki skavtov, ki so predstavili štiri temeljne vrednote skavtske vzgoje: pristnost, odgovornost, samostojnost in zdravje. Ob koncu dogodka je prisotne blagoslovil ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore, prireditev pa se je simbolično zaključila s pesmijo Ogenj v meni.
Skavti nismo končna destinacija, smo pa vrhunski del življenjske poti. Naj ogenj gori za vedno.
