Ob slovesnem prazniku Gospodovega razglašenja je papež Leon XIV. zaprl sveta vrata bazilike svetega Petra, zadnja še odprta sveta vrata med papeškimi bazilikami v Rimu. S tem se je uradno sklenilo sveto leto, ki se je začelo 24. decembra 2024.
Od leta 1975 obred zapiranja svetih vrat ne vključuje več javne zazidave vrat, temveč je omejen na zaprtje vratnih kril. Sveta vrata bodo od znotraj zazidali čez približno deset dni. V zid bodo vzidali tradicionalno kovinsko kapsulo (capsis), ki vsebuje uradni zapis o zaprtju, kovance, skovane v jubilejnem letu, ter ključe svetih vrat.
Obred se je pričel ob 9.30 pred praznično mašo v baziliki sv. Petra. Papež se je v molitvi zahvalil za redno sveto leto, ki je po podatkih Vatikana v Rim priromalo več kot 33 milijonov romarjev z vsega sveta.
Molitveni obrazec obreda zapiranja svetih vrat pravi: »Ta sveta vrata so zaprta, vendar vrata tvojega usmiljenja niso zaprta,« in se nadaljuje s prošnjo, naj »zakladi« Božje milosti ostanejo odprti, »da bomo ob koncu našega zemeljskega romanja s zaupanjem potrkali na vrata tvoje hiše in uživali sadove drevesa življenja.«
Papež je v molitvi izpostavil, da se jubilejni čas izteka, medtem ko Božje usmiljenje vedno ostaja odprto.
Nato se je papež približal svetim vratom. Na pragu je pokleknil in po trenutku tihe molitve zaprl obe veliki bronasti vratni krili.
Takoj po zaprtju svetih vrat se je papež v procesiji odpravil k oltarju bazilike svetega Petra, kjer daruje sveto mašo ob slovesnem prazniku Gospodovega razglašenja.
Kdaj bo naslednje sveto leto?
Sveta vrata se bodo ponovno odprla za sveto leto 2033, ko bo Cerkev obhajala 2000-letnico Kristusovega vstajenja.
Papež pri pridigi: kdo so bili romarji
»Kdo so bili in kaj jih je vodilo?« se je v pridigi pri maši, ki je sledila obredu zapiranja svetih vrat, vprašal Leon XIV. »Ob koncu jubilejnega leta nam s posebno resnostjo zastavlja vprašanje duhovno iskanje naših sodobnikov, ki je veliko bogatejše, kot bi lahko razumeli.« Papež se je spraševal naprej: »Kaj so našli? Kakšna srca, kakšno pozornost, kakšen odmev? … Ali bomo po tem letu bolj zmožni v obiskovalcu prepoznati romarja, v neznancu iskalca, v oddaljenem bližnjega, v drugem sopotnika?« Kot je dejal, evangelij nalaga Cerkvi, naj se ne boji dinamičnosti današnjih »treh kraljev«, ki v današnjem – v več pogledih nevarnem in zavračajočem – svetu čutijo potrebo, da stopijo na pot in iščejo, pač pa naj to iskanje ceni in usmeri k Bogu, ki ga tudi prebuja.
Vir: Družina
