Društvo katoliških pedagogov Slovenije v sodelovanju s komisijo za šolstvo pri Slovenski škofovski konferenci in Slovenskim katehetskim uradom pripravlja Teden vzgoje 2025. Potekal bo od 1. do 7. septembra 2025, naslov letošnjega tedna pa je Pedagogi upanja, romarji upanja. V svetem letu želijo opozoriti, da smo tudi v naših vzgojno izobraževalnih ustanovah prinašalci upanja.

Vir novice: Družina

Kot vsako leto so različne avtorje povabili h kratkim razmišljanjem, ki bodo služila za osebno rast ali kot branje v skupnostih (predvsem župnijskih pri svetih mašah). Prispevke so napisali člani celjske območne skupnosti, celjski škof Maksimilijan Matjaž ter s. Magda Burger s Slovenskega katehetskega urada, govorijo pa o konkretnih spodbudah, kako kot katoliški pedagogi v prostor vzgoje in izobraževanja, ne le v svetem letu, temveč tudi na splošno, prinašamo upanje. Za vsak dan tedna vzgoje so pripravljene tudi prošnje, ki s svojimi nameni pokrivajo vse ravni vzgoje in izobraževanja, gradivu pa je dodana tudi molitev v svetem letu in predlog molitve za blagoslov šolskih torb. 

Naj rastejo sanje otrok in mladih

Na novinarski konferenci, ki je potekala v četrtek, 28. avgusta, so spregovorili dr. Silvo Šinkovec, duhovni asistent društva in urednik revije Vzgoja, ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik, predsednik Komisije za šolstvo pri Slovenski škofovski konferenci, ter Matevž Vidmar, koordinator Tedna vzgoje. Dr. Silvo Šinkovec je opozoril na pomen vzgoje v vseh vzgojno izobraževalnih ustanovah, o tem, zakaj sploh obeležujemo Teden vzgoje in kaj želimo z njim sporočiti javnosti. “Začetek šolskega leta je pomemben dogodek za učence, starše, učitelje in vso družbo,” je poudaril. Opozoril je na spremembe, ki se v tem času zgodijo na cestah, v prometu, v ritmu življenja družin, pa tudi na spremembe v samih otrocih, ki se vključijo v organiziran program in so izzvani k učenju ter pridobivanju novih znanj: “Novo šolsko leto prebuja sanje otrok in mladostnikov: kaj bom, ko bom velik? Kaj bom po poklicu in kdo bom kot človek? Naj rastejo sanje, da bi postali plemeniti ljudje, ki ustvarjajo pošteno družbo.”

Varni na cesti in na spletu

Dotaknil se je številnih ukrepov za zagotavljanje varnosti v prometu, ki si je družba želi za otroke ob začetku šolskega leta, ter opozoril, da je prav tako ali še bolj pomembno, da poskrbimo za njihovo varnost na spletu ter pri uporabi digitalnih naprav: “Digitaliziran svet nam v mnogih vidikih olajšuje življenje, toda tudi zasužnjuje mlade, jim krade pozornost za vsakdanje delo, za medosebne odnose, za stik z naravo.” Zato je pomembno, da mlade o nevarnostih, ki prežijo nanje, ozaveščamo, hkrati pa jim damo vedeti, da jim vedno stojimo ob strani. Pozdravil je tudi odločitev o prepovedi mobilnih telefonov v šolskem času, kar bo po njegovem mnenju odlična priložnost za medvrstniško socializacijo učencev. Na koncu je Šinkovec povabill, naj Teden vzgoje še posebej namenijo molitvi za šolarje, družine in vse, ki se posvečajo vzgoji: “Velike sanje otrok in mladostnikov se bodo ureničile, če bodo spremljani z molitvijo. Verjamemo v moč molitve, v Božjo pomoč in varstvo.”

Videti otroka in njegove talente

Ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik je spregovoril o pomembnosti upanja v naši družbi, kako smo kristjani prinašalci upanja v današnji svet ter kako ta z razvrednotenjem vrednot v ljudem vedno bolj rojeva brezup. Izpostavil je misel, da kdo gleda množico, ne vidi ničesar; kdor pa vidi človeka, ki ga ima pred seboj, vidi vse. “Če gledamo samo razred, je to premalo. Razred je vzgojna struktura. Ko razmišljamo o vidiku upanja, pa je ključnega pomena videti otroka v njegovi konkretni situaciji z lastnimi talenti in pomanjkljivostmi. Upanje pomeni odkriti ta talent ter zaupati, da ga bo otrok razvil.” Poudaril je pomembnost spodbude: “Učenje je veselo pričakovanje samega sebe, ko razvijam talent, nekdo pa mi pri tem pomaga in verjame vame.” Spodbudil je k veri v otroke in mlade, ki imajo v sebi velike potenciale: “Če verjamem v nekoga in sem prepričan, da ima talente, bo lahko naredil neverjetne korake naprej.” Pri tem pa je potrebna potrpežljivost, saj večine sadov vzgojni delavci nikoli ne vidijo. 

Naj spletna orodja ne nadomestijo ustvarjalnosti

Izpostavil je tudi vidik življenja v digitalnem svetu zasvojenosti, osamljenosti in umetne inteligence, ki prepogosto nadomešča osebna prizadevanja pri šolskem delu in na interesnih področjih. “Ni narobe, če si pomagamo z umetno inteligenco. Skrbi pa me osama, v katero človeka pahne pretiran stik z digitalnim svetom, ter izguba ustvarjalnosti duha. Naj nekdo uporablja vsa sredstva, ki so mu na voljo, če potem dejstva oblikuje v lastno ustvarjalno misel in spletna orodja ne dušijo njegove radovednosti, vedoželjnosti in ustvarjalnega dvoma.”

Videti otroka in njegove talente

Ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik je spregovoril o pomembnosti upanja v naši družbi, kako smo kristjani prinašalci upanja v današnji svet ter kako ta z razvrednotenjem vrednot v ljudem vedno bolj rojeva brezup. Izpostavil je misel, da kdo gleda množico, ne vidi ničesar; kdor pa vidi človeka, ki ga ima pred seboj, vidi vse. “Če gledamo samo razred, je to premalo. Razred je vzgojna struktura. Ko razmišljamo o vidiku upanja, pa je ključnega pomena videti otroka v njegovi konkretni situaciji z lastnimi talenti in pomanjkljivostmi. Upanje pomeni odkriti ta talent ter zaupati, da ga bo otrok razvil.” Poudaril je pomembnost spodbude: “Učenje je veselo pričakovanje samega sebe, ko razvijam talent, nekdo pa mi pri tem pomaga in verjame vame.” Spodbudil je k veri v otroke in mlade, ki imajo v sebi velike potenciale: “Če verjamem v nekoga in sem prepričan, da ima talente, bo lahko naredil neverjetne korake naprej.” Pri tem pa je potrebna potrpežljivost, saj večine sadov vzgojni delavci nikoli ne vidijo. 

Naj spletna orodja ne nadomestijo ustvarjalnosti

Izpostavil je tudi vidik življenja v digitalnem svetu zasvojenosti, osamljenosti in umetne inteligence, ki prepogosto nadomešča osebna prizadevanja pri šolskem delu in na interesnih področjih. “Ni narobe, če si pomagamo z umetno inteligenco. Skrbi pa me osama, v katero človeka pahne pretiran stik z digitalnim svetom, ter izguba ustvarjalnosti duha. Naj nekdo uporablja vsa sredstva, ki so mu na voljo, če potem dejstva oblikuje v lastno ustvarjalno misel in spletna orodja ne dušijo njegove radovednosti, vedoželjnosti in ustvarjalnega dvoma.”

Odprimo srca za upanje

“Verjamem, da smo preko jubilejnega svetega leta stopili kot romarji upanja v različna romarska središča. A kot je dejal papež Frančišek, so pomembnejša odprta srca,” je novinarsko konferenco zaključil Matevž Vidmar, koordinator Tedna vzgoje. “Milost jubileja odpira vrata srca za upanje. In če bomo na široko odprli vrata srca, potem se bo spremenilo, tako verjamemo in upamo, tudi vse tisto, kar se skriva za vrati učilnice, zbornice, jedilnice, domov otrok in mladih, pedagoških delavcev … Odprimo vrata naših prostorov vzgojno-izobraževalnih ustanov z odprtim srcem in pedagogi upanja bodimo romarji upanja.”