Na praznični dan, 8. februarja 2026, je bil Rakovnik prizorišče nečesa resnično veličastnega. Vsaki dve leti salezijanska mladinska pastorala ob prazniku sv. Janeza Boska organizira tradicionalno srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov. Letošnje srečanje je združilo kar 775 otrok iz 58 župnij, a številke povedo le del zgodbe. Pravo bogastvo dneva je bilo slišati in začutiti v petju, pogledih in iskrenem veselju mladih pevcev.

Med sveto mašo, ki je bila ob 15. uri v rakovniški cerkvi in jo je daroval salezijanec Gašper Otrin, so se zbrali mladi, ki niso peli iz navade ali dolžnosti, ampak iz srca. Čisti, močni, včasih še malo negotovi, a prav zato toliko bolj resnični, so ustvarjali občutek zveneče skupnosti, ki je dihala kot eno. Mogočnost teh glasov je pokazala, kako dragoceno je vlagati trud v takšne dogodke.

Ko so se pri maši pridružili še starši, se je cerkev napolnila do zadnjega kotička. Kljub množici ni bilo gneče v srcu. Bilo je prostora za hvaležnost, ponos in občutek, da se dogaja nekaj, kar presega vsakdan. Pesem je povezovala generacije, družine in župnije v eno samo hvalnico. Energija otrok je bila nalezljiva. Med petjem so si izmenjevali poglede, nasmehe in drobne spodbude. Čutilo se je, da pripadajo drug drugemu, zboru in Cerkvi. Prav to je bilo morda najlepše: videti, kako vera živi in zveni v mladih glasovih, ki brez zadržkov zapolnijo prostor in čas.

Don Boskove besede, da »glasbe mladih src ne poslušamo z ušesi, ampak s srcem«, so na Rakovniku dobile zelo konkreten obraz. Ta glasba ni bila le zvok, ampak pričevanje vere, veselja in upanja. Otroci in mladi s pesmijo dokazujejo, da prihodnost ni tiha, ampak glasna, živa in polna upanja. Obenem pa je treba posebej izpostaviti delo vseh zborovodij, ki z vztrajnostjo in predanostjo spodbujajo talente mladih pevcev, prepoznavajo in negujejo njihovo ljubezen do glasbe ter skrbijo, da glasba mladih ne odmeva le v ušesih, ampak tudi v srcu.

Vir: Družina