V soboto, 9. avgusta dopoldne, ko sestre klarise praznujejo obletnico potrditve njihovega Vodila, je celjski škof Maksimilijan Matjaž v Nazarjah v samostanski kapeli vodil molitveno uro in daroval sveto mašo v čast sv. Klari. »V zahvalo dobremu Bogu za vse milosti, ki nam jih je delil in jih bo še delil,« kot je namen svete maše osvetlila s. Katarina.

V Nazarje so leta 1978 prišle tri sestre klarise Slovenke iz samostana v Zagrebu. 8. septembra bo že 25 let, odkar so leta 2000, ob 700-letnici prihoda prvih klaris na Slovensko, klarise odprle samostan v Dolnicah pri Ljubljani, leta 2012 ob 800-letnici Reda pa še v Turnišču.

Sv. Klara Asiška je bila prva žena v meništvu, ki je napisala svoje Vodilo – ki predpisuje strogo uboštvo – in si izbojevala njegovo potrditev od papeža Inocenca IV.; potrdil ga je dva dni pred njeno smrtjo, 9. avgusta 1253.

Bogata je duhovna bera karizme sv. Klare, ki jo je papež Aleksander IV. pred 770 leti, 15. avgusta 1255, povzdignil na čast oltarja: »12 svetih sester, 84 blaženih, 72 častitljivih Božjih služabnic, več ko 400 Božjih služabnic, od teh 47 nestrohnjenih, 38 stigmatiziranih, 9 z darom bilokacije; vseh, ki so umrle v duhu svetosti, je 940.

Zahteva po ljubezni

»Gospodov klic 'Ostanite v meni, ostanite z menoj' odmeva skozi vso zgodovino in jo vedno znova ljudje slišijo na tak ali drugačen način, se odločijo stopiti iz samega sebe, iz kroga svojega zadovoljstva, svojega ozkega človeškega pogleda in se zazreti k izvoru tega klica,« je škof v pridigi na kratko orisal način, kako naša uboga človeška življenja postajajo nekaj velikega, izrazil pa tudi hvaležnost sestram klarisam, da so slišale klic in se nanj odzvale po zgledu sv. Klare, »žene upanja in molitve, evharistije, pa tudi zastonjske ljubezni in velike moči uboštva.«

Klarina radikalna odločitev za uboštvo, da bi sestre zares v vsem ostale v Gospodu, kljub vpetosti v vsakdanje obveznosti, »je velik izziv za vsakega izmed nas, za kristjane današnjega časa, še posebej ko smo obdani z množico ponudb, izzivov in novic, kako ohranjati mir in upanje, kljub nemiru in strahu.« Njena trdna odločitev temelji na bogastvu odkritja, da živimo za služenje. »Srčika Klarinega Vodila je neke vrste zahteva po ljubezni, da ljudje, ki pridejo skupaj, živijo v veselem uboštvu.«

Živimo odrešeno!

Papež Leon XIV. je ob nedavnem jubileju mladih med drugim dejal, da bomo največje priče za evangelij in posvečeno življenje prav s tem, če bomo živeli odrešeno, in to tudi pokazali. »Veliko bolj prepričljivi smo, če veselje evangelija sije tudi iz našega ravnanja.«

Papež Leon je mladim položil na srce pet preprostih korakov, ki jih je škof na kratko povzel in razložil:

1. Poslušajte Božjo besedo, poslušajte evangelij, ki je tudi danes in za nas beseda življenja. Koliko časa namenjamo tej besedi življenja?
2. Vzemite si vsak dan čas za razmislek o svojem življenju. Danes ob tej veliki zaposlenosti je treba vedeti, da me pravzaprav vsa aktivnost ne bo rešila, če ne bom našel trenutkov tišine.
3. Služite ubogim v pravičnosti in dobroti. Služiti pomeni rasti v ljubezni.
4. Častite Kristusa v Najsvetejšem zakramentu. Ob Jezusu se učite, kdo je Bog, kdo ste vi. Kaj zmaguje življenju?
5. Po zgledu Jezusa Kristusa, dobrega Pastirja, se učite, delajte, ljubite, kar je tisti dan postavljeno pred vas. Z drugimi besedami: Opravite z Gospodom vaša vsakdanja opravila.

»Tolikokrat iščemo velike stvari, s katerimi bi proslavili svoje življenje ali pa izpolnili nek načrt, Božje poslanstvo, vemo pa tudi: Bog se nam daje v vsakdanjih in preprostih stvareh.«

Pridigo je celjski škof sklenil s prošnjo: »Prosimo za ves svet, ko prosimo za našo Cerkev, da ne bi izgubila prave usmeritve, tiste luči, h kateri je poklicana v teh izzivih sodobnega sveta, da bi zaupali v Gospoda, nam zagotavlja, da je z nami.«

Po zahvali Irene Vačovnik, predstavnice Frančiškovega svetnega reda v Nazarjah, se je tudi škof Maksimilijan zahvalil s. Katarini za njeno zvestobo ob 50-letnici večnih zaobljub, ki jih je izpovedala na praznik svete Klare (v samostanu sester klaris v Zagrebu).

Vedno, vse dneve in noči, vsaj ena od sester moli za vas

»Skupaj se zahvaljujmo Gospodu in ga slavimo, ker mu smemo služiti!« je ob koncu svete maše vse spodbudila s. Katarina.

»Neizmeren dar je, da mu smemo služiti. … Tudi vi, pridite kdaj k Jezusu. Čaka vas v tabernakljih, vse dneve in noči. V svojih stiskah se zatekajte k njemu in videli boste, da se v življenju marsikaj spremeni, da tudi težave postanejo lahke. Kadar vam bo težko, se spomnite, da tukaj vedno, vse dneve in noči, vsaj ena od sester moli za vas.«

Po skupnem druženju pred samostanom in velikodušni postrežbi članov Frančiškovega svetnega reda v Nazarjah, so praznovanje sklenili s petimi litanijami Matere Božje v kapeli.

Več o sv. Klari in njeni karizmi lahko preberete na njihovi spletni strani. 

VIr: Družina