V sredo, 26. 3. 2025, je na Kaptolu v Zagrebu potekalo zadnje zasedanje v škofijskem postopku za beatifikacijo Božjega služabnika Janeza (Ivana) Straška CM (1906–1947), duhovnika Misijonske družbe – lazaristi, rojenega v župniji Podčetrtek (Slake).
Janez Strašek je neutrudno oznanjal evangelij in se ni bal groženj. Bil je blizu vsakemu človeku v stiski. Kot Kristusov duhovnik je v svoji domovini Sloveniji deloval zelo kratek čas. Po posvečenju leta 1933 so ga leta 1935 predstojniki poslali v Beograd za kaplana in kateheta, nato pa v Kosovsko Mitrovico, kjer je bil kaplan, katehet in na koncu župnik.
Dne 24. 7. 1941 je bil znova poslan v Beograd. Po letu 1942 je deloval v Kragujevcu, naslednje leto pa v Novem Kneževcu (Banat). Na praznik Marijinega rojstva, 8. 9. 1946, je prišel v župnijo Rojstva blažene Device Marije v Svetice pri Karlovcu in tamkajšnji samostan pavlincev. Od 14. 12. 1946 je upravljal tudi župnijo Ozelj, po umoru ozeljskega župnika g. Matije Kranjčića.
Na cvetno nedeljo, 30. 3. 1947, je Janez zjutraj daroval sveto mašo v Ozlju, nato pa se peš po gozdni poti odpravil proti Sveticam. Vedno je bil točen, a tistega dne ni prišel. Verniki so bili presenečeni, da ga še ni, in so začeli moliti rožni venec. Odšli so ga iskat, a ga na poti niso srečali. Njegova morilca, dva brata, sta ga pričakala v gozdu, ga zadela s strelom iz lovske puške in ga dokončno umorila s koli. Najverjetneje je dolgo trpel, preden je izdihnil. Brata sta ga odvlekla s poti na stran in ga prekrila z listjem. Naslednji dan ga je našla 0neka župljanka.
Janezove pridige, v katerih je govoril, da je treba otroke krščevati v Cerkvi in da naj se mladoporočenci poročajo cerkveno, so motile nasprotnike vere in Cerkve. Menili so, da s tem ‚kvari mladino‘, in da ga je zato treba ubiti. Čas, v katerem je deloval, je bil čas zastraševanja in zapiranja duhovnikov. Nekateri, ki so slišali strel in vpitje v gozdu, mu iz strahu niso upali pomagati.
Zasedanje zaključne seje škofijskega postopka je odprl g. Tomislav Subotičanec, generalni vikar zagrebške nadškofije, ob njem pa je bil tudi g. Marko Kovač, nadškofijski kancler. Iz Rima je na sejo prispel g. Sergej Pavlish, postulator Misijonske družbe sv. Vincencija Pavelskega. Vicepostulator je na kratko predstavil lik in delo Božjega služabnika, zatem pa so navzoči člani sodišča ter predstavniki Vincencijanske družine (duhovniki, redovnice in laiki) molili molitev za razglasitev Janeza Straška za blaženega.
Po izrečenih prisegah škofijskega delegata, promotorja pravičnosti, notarja, postulatorja in vicepostulatorja so dokumente, zbrane v tem postopku, zapečatili in izročili postulatorju, da jih odnese v Rim, na Kongregacijo za zadeve svetnikov.
Naj Gospod blagoslovi nadaljnje delo v postopku za beatifikacijo Božjega služabnika Janeza Straška.
