Spoštovani gostje, cenjeni organizatorji in prijatelji Drage, bratje in sestre!
Danes pred vas ob častitljivem jubileju, šestdesetih študijskih dnevih Draga, stopam s hvaležnostjo v srcu. Današnji dan ni le nostalgično spominjanje prehojene poti, temveč je predvsem praznik iskanja ter bratskega srečevanja, ki ga Draga pomeni za slovenski narod, za Cerkev in za demokratično družbo v širšem smislu.
Zahvaljujem se Društvu slovenskih izobražencev, ki z neomajno odločnostjo že od leta 1966 dalje skrbi, da je vsakoletna Draga prostor pogovora, dialoga, refleksije in oblikovanja vizij. Zahvaljujem se predavateljem, razpravljavcem, piscem in organizatorjem, ki ste skozi desetletja sooblikovali in soustvarjali identiteto Drage. Posebna zahvala velja pionirjem – od profesorja Jožeta Peterlina do mnogih, ki so kljub pritiskom časa ohranjali to srečanje kot forum svobodnega mišljenja. Brez njih Draga ne bi bila to, kar je: most med tremi Slovenijami – matično, zamejsko in izseljensko – in prostor, kjer se v dialogu prepleta ljubezen do slovenskega naroda z odprtostjo za univerzalne resnice. Zahvaljujem se tudi gospodu Martinu Breclju, predsedniku Društva slovenskih izobražencev, za povabilo na današnjo slovesnost.
Ko se danes oziramo v pretekla desetletja, se zavedamo, da je bila Draga že dolgo pred slovensko pomladjo in osamosvojitvijo šola demokracije. Bila je prostor, kjer so smeli in upali razmišljati drugače, kjer so besedo dobili intelektualci, ki so v tedanji družbi na Slovenskem veljali za disidente, a so prav tukaj smeli in mogli oblikovali temelje za poznejše procese demokratizacije. Draga je bila – in ostaja – znamenje, da svoboda misli in besede nikoli ne moreta biti povsem zatrti.
Daljnosežni pomen Drage je bil v tem, da je znotraj slovenskega kulturnega in političnega prostora odpirala okno v demokratični in na splošno širši svet. Bila je forum, kjer so se srečevale ideje in kjer so se, ob pluralnosti mnenj, tkale vezi skupnosti. To izročilo zavezuje, da Draga tudi v prihodnje ostane prostor svobode – in ne ideološkega zapiranja, temveč ustvarjalnega dialoga.
Današnji jubilej kliče k razmišljanju o temi, ki se nas vseh globoko dotika: o vojni in miru. Okrog nas so dolgotrajne vojne – v Ukrajini, na Bližnjem vzhodu, pa tudi številni drugi konflikti, ki pretresajo globalno skupnost. Vprašanje miru zato ni abstraktno, temveč zelo konkretno: kako lahko kot kristjani in odgovorni državljani prispevamo k mirnemu sobivanju v času, ko se svetovni red maje in ko logika določene vrste moči nadvlada logiko dialoga?
Letošnji program Drage je v tem smislu preroški. Paneli in razprave odpirajo teme sobivanja v različnosti, sprave, ohranjanja človekovega dostojanstva in tudi najtežjih etičnih dilem – vprašanja končanja življenja in evtanazije. Gre za vprašanja, ki segajo v samo srčiko človeškega bivanja in predpostavljajo upoštevanje vrednot, kot so intelektualna poštenost, duhovna zrelost in medsebojno spoštovanje.
Ob jubileju Drage je primerno, da povežemo njeno tradicijo z naukom Cerkve o demokraciji. Papeži od Leona XIII. (1878–1903) do Frančiška (2013–2025) so vedno znova poudarjali, da Cerkev ne pripada nobenemu političnemu režimu, a smelo presoja, kateri sistemi omogočajo spoštovanje človekovih pravic in pravično zasnovo skupnega dobrega. Papež Pij XII. (1939–1958) je v božičnem nagovoru že leta 1944 izpostavil, da je demokracija naravna zahteva razuma – toda le, če omogoča, da vsak državljan izrazi svoje mnenje in ga uresničuje v skladu s skupnim dobrim.
Papež Janez Pavel II. (1978–2005) je opozarjal, da svoboda nikoli ni zgolj samovolja, temveč se ovrednoti samo v odnosu do resnice. Demokracija brez vrednot se lahko hitro sprevrže v prikriti totalitarizem. Papež Frančišek pa je izpostavil, da je resnična demokracija le tista, ki temelji na bratstvu, solidarnosti in vključevanju vseh.
Vse to zveni zelo aktualno tudi za naše današnje razmere. Ko se sprašujemo, kam gre Zahod, in ko smo priča vsesplošni in vse navzoči krizi vrednot, moramo znova odkrivati, da demokracija ni cilj sama po sebi, temveč orodje za ustvarjanje pravične družbe, kjer je v središču človeška oseba – s svojim dostojanstvom in pravicami.
Vprašanje, ki ga Draga že šest desetletij postavlja pred nas, je: kaj in kako lahko kristjani prispevamo k današnji družbi? Odgovor je trojen.
Prvič, kristjani smo poklicani, da varujemo dostojanstvo vsakega človeka – od spočetja do naravne smrti. Zato se ne moremo in ne smemo sprijazniti z rešitvami, ki življenje relativizirajo ali ga vrednotijo zgolj z vidika uporabnosti.
Drugič, povabljeni smo, da gradimo mostove v razdeljeni družbi. K temu nas še posebej spodbuja papež Leon XIV. V času, ko se krepijo logike izključevanja, mora biti krščansko pričevanje znamenje pristnega dialoga in sprave v krščanskem duhu.
In tretjič, kristjanom je zaupano poslanstvo, da svetu prinašamo upanje. Upanje, ki presega politične cikle in ekonomske krize, ker je ukoreninjeno v Jezusu Kristusu, ki je na križu premagal smrt in z vstajenjem od mrtvih prinesel in odprl novo razsežnost življenja.
Spoštovani! Če je bila Draga v času železne zavese znamenje, da dialog in svoboda živita, je danes znamenje, da prihodnost ni prepuščena stihiji. Vse do današnjega dne Draga ostaja prostor, kjer se srečujejo intelektualci, kjer se oblikuje misel za prihodnost, in kjer se krepita zavest in identiteta slovenskega naroda.
Ob šestdesetletnici zato ne gledamo samo nazaj, ampak tudi naprej. Če je Draga v preteklosti prispevala k osamosvojitvi in demokratizaciji Slovenije, naj odslej prispeva k oblikovanju družbe, ki bo pravična, odprta in bratska.
Ob koncu naj ponovim zahvalo vsem, ki ste Drago sooblikovali in boste njenega duha negovali in gojili tudi v prihodnje. S tem delom ne služite le slovenski skupnosti v zamejstvu, temveč celotnemu slovenskemu narodu in širše v Cerkvi.
Naj bo jubilej priložnost, da se zahvalimo Bogu za dar šestih desetletij in ga prosimo, naj Draga ostane svetilnik tudi v prihodnje. Naj bo prostor, kjer resnica ostaja merilo svobode, kjer dialog premaguje razdeljenost in kjer solidarnost gradi mostove med ljudmi in narodi.
Naj vas vse spremlja Božji blagoslov!
