Na mednarodnem simpoziju o kardiovaskularnih boleznih, ki je 12. in 13. decembra 2025 potekal v Portorožu (Kongresni center Hotel Slovenija), je škof Andrej Saje nagovoril udeležence in poudaril, da bolnik ni zgolj diagnoza, temveč celostna oseba z dostojanstvom in dušo. Spomnil je na dediščino papeža Frančiška ter izpostavil pomen povezovanja vrhunske medicine, etične odgovornosti in človeške bližine. Zdravnike in zdravstvene delavce je spodbudil, naj tudi ob hitrem tehnološkem razvoju ohranjajo človeka v središču svojega poslanstva in služenja življenju. Nagovor škofa Sajeta objavljamo v celoti.

Spoštovana prof. dr. Metka Zorc, cenjeni udeleženci mednarodnega simpozija!

Iskrena zahvala za povabilo in priložnost, da vas smem nagovoriti ob začetku srečanja, ki združuje vrhunsko znanje, klinično izkušnjo in izjemno predanost zdravljenju bolezni srca in ožilja. Poseben pozdrav namenjam predsednici organizacijskega odbora, prof. dr. Metki Zorc, ter celotni ekipi Medicorja in partnerskih ustanov, ki vsako leto ustvarjate prostor zdravljenja in skrbi za človeka, prostor napredka, inovacij in človečnosti.

Letošnji simpozij nosi posebno sporočilo, saj je posvečen spominu na papeža Frančiška (2013-2025), človeka globoke vere, bližine bolnikom in velikega prijatelja zdravstvenih delavcev. Njegova misel, da je »človek več kot diagnoza – je skrivnost in Božji dar«, še posebej nagovarja vas, ki se vsak dan srečujete s človeško ranljivostjo in jo skušate lajšati.

Velik pomen ima tudi izbrani moto simpozija: »Bolnik ni samo bolezen, ima dušo.« V njem prepoznamo temeljno antropološko resnico, ki daje medicini njeno najgloblje poslanstvo: zdravljenje celotnega človeka. Kardiologija, ki se posveča organu, ki simbolizira življenje in ljubezen, je poklicana, da vedno znova združuje znanstveno odličnost z globoko humanostjo.

Ob tem simpoziju nas spremlja še širši duhovni okvir. Kot Cerkev namreč v letu 2025 obhajamo jubilejno sveto leto, posvečeno Upanju. To leto nas je vabilo, da se kot človeštvo znova odpremo temeljni drži zaupanja – zaupanja v življenje, v človeka in v Boga. Prav zdaj to sveto leto končujemo in vstopamo v adventni čas. To je čas pričakovanja, ki nas spodbuja, da usmerimo pogled naprej in krepimo notranjo luč, ki ne ugasne.

Za kristjane je to pričakovanje tesno povezano s praznikom Gospodovega rojstva, ki ga bomo kmalu obhajali. Božič je praznik, ki obnavlja upanje, ker oznanja, da je Bog blizu človeku, posebej ranljivemu. To upanje pa ni le verska vsebina; ima globoko človeško vrednost. Krepi pogum, zaupanje in vztrajnost – vse to, kar vi, spoštovane zdravnice in zdravniki, potrebujete pri svojem zahtevnem vsakdanjem poslanstvu.

Naj bo to upanje, ki ga prinaša advent in praznik Kristusovega rojstva, tudi za vas vir nove notranje moči. Naj vas opogumlja v trenutkih, ko se soočate z najtežjimi odločitvami, z nepredvidljivimi poteki bolezni, s stiskami pacientov in njihovih družin. Naj vas spominja, da je vaše delo sodelovanje pri ohranjanju življenja – pri nečem, kar presega zgolj strokovnost in sega v globino človekovega dostojanstva.

V času, ko medicinska znanost izjemno hitro napreduje in ko umetna inteligenca odpira nove možnosti – kot bo razpravljano tudi na tem srečanju – je še toliko bolj pomembno, da ostaja človek v središču vašega dela. Tehnologija je dragoceno orodje, a srce medicine ostaja odnos: odnos med bolnikom, ki zaupa, in zdravnikom, ki skrbi. Papež Frančišek je rad dejal: »Ne zdravite samo srca – zdravite človeka. Ko zdravite z ljubeznijo, se dotaknete tudi njegove duše.«

Naj izpostavim tri temeljne poudarke našega razmisleka:

Prvič, človeško življenje je neprecenljiv dar. V vsaki bolniški sobi, v vsaki resni odločitvi in v vsakem posegu je pred vami oseba z edinstveno zgodbo, strahovi in upanjem. Bolnik ni objekt, temveč brat ali sestra, ki vam je z zaupanjem izročena.

Drugič, v času hitrega napredka medicinske znanosti je etika še pomembnejša. Tehnološki razvoj – tudi umetna inteligenca, ki je pomemben del vašega srečanja – odpira velike možnosti, a hkrati kliče k razsodnosti, previdnosti in odgovornosti. Tehnologija je dragoceno orodje, nikoli pa ne sme prevzeti mesta človeka.

Tretjič, vaše delo je več kot zdravljenje; je poslanstvo. Zahteva vztrajnost, nesebičnost in pripravljenost na žrtve, ki jih pogosto vidi le vaše najbližje okolje. Vaše delo je znamenje upanja za družbo. Zdravniki in zdravstveno osebje ste varuhi življenja, spremljevalci človeka v njegovih najtežjih trenutkih.

Drage zdravnice in zdravniki, cenjeni strokovnjaki iz Slovenije in sveta: želim vam, da bi ta simpozij postal prostor strokovne rasti, dragocenih izmenjav in utrjevanja sodelovanja, ki je vedno pogoj za napredek. Naj bo tudi priložnost, da se v spoštovanju in prijateljstvu ozremo drug na drugega kot na sodelavce pri istem cilju – služiti življenju.

Ob koncu vam iz srca želim uspešen simpozij, naj vas spremlja navdih in pogum. Vsem udeležencem pa voščim blagoslovljen božič, obilo miru in notranje svetlobe ter srečno, zdravo in uspešno novo leto 2026.