Ob prazniku sv. Janeza Boska je novomeški škof Andrej Saje 31. januarja 2026 daroval sveto mašo v župniji sv. Janeza Boska v Zagrebu. V nagovoru je poudaril pomen don Boskove vzgojne karizme, ki temelji na razumu, veri in ljubeznivosti, ter izpostavil, da mladi niso problem, ampak dar in upanje prihodnosti.
Ob svetopisemskih berilih je spregovoril o pogumu priznanja lastnih padcev (kralj David) in o veri sredi življenjskih viharjev (umiritev neurja). Mlade je spodbudil, naj se ne bojijo napak, temveč zaupajo Božjemu usmiljenju in vedno znova vstajajo. Poudaril je, da vera ne pomeni odsotnosti strahu, ampak zaupanje sredi strahu.
V luči don Boskovega zgleda je vernike, posebej mlade, povabil k veselju, soodgovornosti in pogumu za hojo »na drugo stran« – k resnici, zvestobi vrednotam in zaupanju v Božjo previdnost.
Nagovor škofa Sajeta objavljamo v celoti.
Dragi bratje in sestre, dragi mladi!
Z velikim veseljem in hvaležnostjo smo se nocoj zbrali na praznik svetega Janeza Boska, velikega svetnika Cerkve, neutrudnega vzgojitelja mladine in očeta salezijanske družine. Prisrčno pozdravljam don Mladena Delića, ravnatelja skupnosti in vzgojitelja, vse brate salezijance, sodelavce, animatorje, katehete in starše, še posebej pa vas, mlade, ki ste srce te župnije. Iskrena hvala za povabilo in za lepo priložnost, da smem z vami obhajati ta praznik vere, veselja in upanja. Ta večer je tudi lep izraz bratstva in povezanosti, saj nas združujeta ista vera in isti svetnik, ki je znal nagovarjati ljudi vseh narodov.
Pomen praznika sv. Janeza Boska
Praznik sv. Janeza Boska nas spominja, da je vzgoja eno najpomembnejših in najzahtevnejših poslanstev Cerkve in družbe. Don Bosko je globoko verjel, da se prihodnost sveta in Cerkve odloča prav v srcih mladih. Nikoli jih ni imel za problem, ampak za dar in obljubo, ki jo je treba potrpežljivo spremljati. Njegov preventivni vzgojni sistem temelji na treh trdnih stebrih: razum, vera in ljubeznivost.
Zanj vzgoja ni bila zgolj posredovanje znanja ali postavljanje pravil, ampak dejanje ljubezni in bližine. Znane so njegove besede: »Da bi mlade vzgajali, jih je treba najprej ljubiti.« In še globlje: »Ne zadostuje, da so ljubljeni – mladi morajo čutiti, da so ljubljeni.« Prav v tem je skrivnost njegove izjemne vzgojne moči: mladim ni stal nad glavo, ampak ob strani.
Don Bosko je znal povezati vero in veselje. Ni se bal igre, smeha, prijateljstva in glasbe. Rad je poudarjal: »Svetost ni žalostna stvar.« Veselje je zanj pomenilo notranjo svobodo srca, ki se zaveda, da je ljubljeno od Boga. Vzgoja brez veselja postane breme, vera brez veselja pa težko pritegne mlade.
Papež Leon XIV. nas je škofe v Rimu pri srečanju ob obisku ad limina apostolorum januarja letos povabil, naj pri oznanjevanju evangelija ne pozabimo na evangeljsko veselje, ki naj bo vidno v naših skupnostih in med nami, pastirji — s tem bomo lažje odprli srca ljudi za Kristusa in spodbudili nove duhovne poklice.
Božja beseda: kratek pogled
Današnje prvo berilo iz Druge Samuelove knjige nam predstavi kralja Davida po hudem padcu. Ko ga prerok Natan sooči z resnico, David ne beži, ne išče izgovorov, ampak iskreno prizna: »Grešil sem zoper Gospoda.« Ta stavek ni znamenje poraza, ampak začetek poti ozdravljenja in novega začetka.
V evangeliju po Marku spremljamo učence v čolnu sredi silnega viharja. Jezus spi, oni pa so prestrašeni. Ko ga zbudijo, Jezus utiša veter in morje ter jih vpraša: »Zakaj ste tako boječi? Kako da še nimate vere?« In učenci se sprašujejo: »Kdo neki je ta?«
Pasti in vstati – sporočilo berila
Davidova zgodba je zgodba vsakega človeka. Pasti je lahko, priznati greh pa je težko. Še težje je vstati. Toda prav v tem je jedro svetopisemske vere: Bog ne išče popolnih ljudi, ampak resnična in ponižna srca. David postane velik ne zato, ker ne bi padel, ampak ker se je znal odpreti Božjemu usmiljenju.
To je izjemno pomembno sporočilo za današnji čas, zlasti za mlade. Družba pogosto ustvarja pritisk popolnosti in uspeha brez napak. Evangelij pa pravi: če padeš, vstani, priznaj resnico in pojdi naprej. Don Bosko je to zelo dobro razumel. Nikoli ni obupal nad mladim človekom, tudi če je zašel. Pogosto je dejal, da je v vsakem mladem srcu vsaj ena točka dobrega, na katero je treba potrkati.
Evangelij: vera sredi viharja
Jezus v evangeliju pravi: »Prepeljimo se na drugo stran.« To pomeni zapustiti varnost obale in stopiti v neznano. Jezusov učenec je tisti, ki mu zaupa tudi takrat, ko pride vihar.
Učenci se bojijo, Jezus pa jih uči, da vera ni odsotnost strahu. Vera je zaupanje sredi strahu. Tudi ko Jezus spi, je navzoč. Tudi ko molči, ni odsoten. To je vera, ki ne temelji na občutkih, ampak na odnosu. »Iti na drugo stran« danes pomeni imeti pogum za resnico, za odgovornost, za zvestobo vrednotam, tudi ko je to težko in nepopularno.
Sv. Janez Bosko – oče in prijatelj mladih
Sv. Janez Bosko je bil kot vzgojitelj navzoč. Z mladimi je delil vsakdan: delo, igro, pogovor in molitev. Zato je lahko rekel: »Dovolj je, da ste mladi, da vas imam rad.« Ta stavek razkriva srce njegove vzgojne metode.
Vera zanj ni bila breme, ampak vir veselja in smisla. Pogosto je poudarjal: »Zaupajte brezmejno v Božjo previdnost, toda Bog hoče, da mu pomagamo s svojim trudom.« To pomeni: molitev in delo, vera in odgovornost, sanje in vztrajnost. Don Bosko je mladim pomagal rasti tako, da jim je zaupal naloge in jih vključeval v soodgovornost.
Danes, ko so mnogi mladi ranjeni zaradi osamljenosti, pomanjkanja pozornosti in jasnih vrednot, je don Boskov zgled izjemno aktualen. Uči nas, da je vzgoja evangelij v praksi: naj bo potrpežljiva, vztrajna in polna upanja. Če želimo mladim pomagati prepeljati se »na drugo stran«, moramo najprej sedeti z njimi v istem čolnu, jih poslušati in jim stati ob strani.
Sklep
Dragi bratje in sestre, dragi mladi! Naj nas praznik sv. Janeza Boska okrepi v veri in pogumu, da tudi danes, sredi viharjev časa, zaupamo Jezusu in hodimo skupaj z mladimi. Naj bo ta župnija prostor domačnosti, veselja, rasti in žive vere.
Sv. Janez Bosko, prosi za nas! Amen
