Svojo prvo dušnopastirsko službo je blaženi Anton Martin Slomšek pričel na Bizeljskem 8. septembra leta 1825. Dvestoletnico njegovega prihoda v našo župnijo smo proslavili s tridnevnim praznovanjem ob farnem žegnanju v nedeljo, 10. avgusta.

Najprej so se zbrali ljudski pevci na tradicionalnem srečanju z naslovom Veseli hribček. Nastopili so Cerkveni pevski zbor Bizeljsko, Ljudski pevci Bizeljsko, Pevska sekcija FS Duplo Pišece, Pevke ljudskih pesmi Trlce z Vrhnike ter Ljudski pevci Vaški zvon iz Prečne. Prireditev je povezovala Gabriela Špeljak, ki je nanizala nekaj zanimivosti iz Slomškovega pesniškega delovanja. Znano je, da je že na Bizeljskem spesnil ali priredil okoli 20 pesmi. V želji olikati in omikati sonarodnjake je nekatere pesmi predelal tako, da je moralno in jezikovno oporečna besedila nadomestil z dostojno, a še vedno veselo vsebino. Zaradi prisrčnih besedil in ljudskega tona so se zelo priljubile in mnoge tudi ponarodele. Na prireditvi je vsaka skupina zapela eno izmed njih, za zaključek pa so glasove združili v pesmi Marija skoz življenje ob orgelski spremljavi Metke Babič.

Maša pri kapelici in ogled filma

Praznovanje se je nadaljevalo v soboto s sveto mašo pri Slomškovi kapelici v Bračni vasi, ki jo je daroval domači župnik Vlado Leskovar. Po maši je sledila pogostitev na bližnjem geršakovem dvorišču, ki jo je s člani svoje družine in sovaščani pripravil gospodar Jože. Tam smo počakali temo, da smo si lahko v kinu pod zvezdami ogledali film o bl. Antonu Martinu Slomšku z naslovom 'Srečen bo čas'.

Dopolnjena razstava in knjižica ob 200-letnici

Osrednja slovesnost je potekala v nedeljo popoldne. Začela se je z molitvijo rožnega venca za nove duhovniške in redovniške poklice, nadaljevala z molitvijo križevega pota in slovesno mašo, ki jo je daroval upokojeni mariborski nadškof dr. Marjan Turnšek ob somaševanju osmih duhovnikov. Po maši je bila predstavljena bogato dopolnjena razstava o Slomšku v spominski sobi ter knjižica z verodostojnimi podatki o Slomškovem delovanju. Knjižica nosi naslov 'Slomšek na Bizeljskem – 200 let prisotnosti njegovega duha (1825–2025)'. Profesorica zgodovine Nataša Šekoranja Špiler je ob pomoči mag. Liljane Urlep iz nadškofijskega arhiva v Mariboru ter bibliotekarja dr. Dejana Packa zbrala dokumente, ki pričujejo o Slomškovem delovanju v povezavi z našo župnijo.

Slomšek spodbujal k treznosti

Mladi kaplan se je ljudem hitro prikupil, saj jih je rad obiskoval in imel za vsakogar dobro in spodbudno besedo. S svojimi pridigami je pritegnil poslušalce in se v njih premišljeno in postopno lotil pregreh, kot so pijančevanje, požrešnost, nečistovanje, jeza, sovraštvo in bahaštvo. Pijančevanje je označil kot glavni greh Bizeljancev in priporočil izogibanje pijači. Znan je njegov zapis: »Ljubeznivo vino je velika Božja dobrota: žalostne oveseli, bolnike pokrepča, starim ljudem daje moč, če se trezno pije; brez mere ga piti, je strup.«

Bizeljcem ostal v lepem spominu

Prizadeval si je za redno delovanje šole in ustanovil nedeljsko šolo, da so jo lahko obiskovali tudi tisti, ki se med tednom zaradi dela, pouka niso udeleževali. Spesnil, priredil ali predelal je okoli dvajset pesmi, saj je poleg petja v cerkvi in šoli gojil tudi družabno petje. Bizeljancem je želel priskrbeti pesmi za dostojno zabavo in pregnati nespodobno petje. Tudi po odhodu z Bizeljskega je ostal v stiku z Bizeljanci, ki so ga izredno spoštovali in imeli radi, kar dokazuje tudi več kot tisoč zbranih podpisov ob predlogu za njegovo beatifikacijo leta 1936. Na Bizeljsko se je še večkrat vrnil in bil vedno toplo sprejet. Spodbudil je obnovo župnijske cerkve in oltarjev. V cerkvi je oltar posvečen blaženemu Antonu Martinu Slomšku z njegovo relikvijo. Tudi križev pot v farni cerkvi nosi njegov pečat. Duhovnik Gorazd Bastašić je s pomočjo virov in literature izbral, uredil in priredil molitev križevega pota in vanjo vključil spodbudne besede Slomškovih govorov.

Vir: Družina