Blagoslov križevega pota in zahvalna maša pri Sv. Ani v Velikem Vrhu

26.7.2025 Sv. Ana v Velikem Vrhu Molitev, Škofija Maribor
FOTO: Družina/Domen Permozer FOTO: Družina/Domen Permozer

V soboto, 26. julija, je pri Sv. Ani v Velikem Vrhu potekala otvoritev turistično-romarske poti in blagoslov novega križevega pota. Dogajanje se je pričelo ob 9. uri pred prvo postajo križevega pota, kjer je mariborski nadškof Alojzij Cvikl v uvodnem nagovoru poudaril pomen zaupanja in poglobljenega premišljevanja Jezusove poti ter blagoslovil novi križev pot.

»Vsak od nas je v življenju romar in vemo, da ima romanje vedno cilj pred seboj. Naša pot vodi k Jezusu, ki je umrl na križu, a ni ostal mrtev, vstal je in živi!« je zbranim povedal nadškof. Kljub močnemu dežju se je zbralo veliko vernikov od blizu in daleč, ki so prehodili obnovljeno pot s štirinajstimi postajami.

Lesene križeve napise zamenjale silhuete matere z detetom 

V preteklosti je bila večkrat izražena želja, da bi se pod cerkvijo sv. Ane uredila pohodniška in turistično-romarska pot, po kateri bi se lahko verniki in obiskovalci sprehodili v molitvi. Zato je bila pobuda leta 2024 tudi sprejeta v občinskem proračunu občine Cirkulane. Ker je bil prvotni križev pot postavljan že v 18. stoletju, je bilo treba poiskati novo prostorsko postavitev novega križevega pota. Obstoječ križev pot so ponazarjali leseni križi z napisi, ki jih je pred 30 leti postavilo Turistično društvo Cirkulane. Danes pa v zahvalo akademski kiparki Katji Majestoji križev pot, ki ponazarja nežno oblikovano silhueto matere, ki v naročju drži otroka. Oblika nas spominja tudi na ribo, simbol Kristusa. 

Štirinajsta postaja križevega pota 

Štirinajsta postaja predstavlja edino preostalo izbirno zidano kapelo, ki je bila včasih trinajsta postaja, saj je bila zadnja postaja v sami cerkvi sv. Ane. Obnovljena kapelica ima klasično baročno obliko.

Projekt je podprlo veliko dobrih ljudi

Slovesnosti se je udeležila tudi županja občine Cirkulane, Antonija Žumbar ki je v svojem govoru med drugim dejala: »Odločeno je bilo, da v vsa gospodinjstva v občini pošljemo prošnje za donacije, hkrati pa zanje prosimo tudi pravne osebe v občini in izven nje. Projekt je podprlo tudi veliko občanov iz občine Markovci in Gorišnica, za kar se jim iskreno zahvaljujemo.« Kot je dejala so za projekt opredelili tudi botrstvo in poudarila, da so bila dela na križevem potu opravljena pretežno s prostovoljnimi urami, ki so jih našteli 994. Sodelovalo je tudi okoli 45 občank in občanov, članki Planinskega društva Cirkulane, Lovske družine Cirkulane in Planinskega društva Ptuj. »Hvala vam iz srca,« je ganjeno zaključila županja.  

Zahvalna sveta maša napolnila cerkev na hribčku 

Sledila je zahvalna sveta maša v cerkvi sv. Ane, ki soji na vrhu 301 meter visokega hriba, imenovanega Strabolšak. Ta je priljubljena romarska točka, ki jo prav na Anino nedeljo v juliju obišče veliko ljudi.

Cvikl: »Na križevem potu nismo sami. Z nami hodi Gospod.«

Nadškof Alojzij Cvikl je v svojem nagovoru zbranim poudaril pomen vere, družine in zaupanja v Božji načrt. Spomnil je na pomen svetopisemskih staršev Device Marije, ki sta s svojo vero in molitvijo izprosila dar otroka ter ga v duhu obljube darovala Bogu. »Bila sta pravična, poštena in Boga sta postavila na prvo mesto v svojem življenju,« je dejal nadškof in dodal, da sta Joahim in Ana s svojim zgledom postala priprošnjika zakoncem in družinam.

V pridigi je izpostavil, da je družina temeljna celica družbe in prostor, kjer se gradi vera, vztrajnost in ljubezen. Poudaril je, da današnja družba preveč stavi na uspešnost, obenem pa pogosto zanemarja duhovno dimenzijo. »Če Boga postavimo na prvo mesto, potem lahko razločujemo, kaj je res dobro in kaj nas oddaljuje od bistva,« je dejal. Ob tem je vernike spodbudil, naj se trudijo v odnosih, zlasti v zakonu. »Vztrajnost in zaupanje sta bistvena za prečiščevanje in utrjevanje ljubezni,« je poudaril. 

Nadškof je ob koncu spregovoril tudi o simbolnem pomenu križevega pota, ki so ga blagoslovili ob tej priložnosti. Dejal je, da to ni le spomin na Jezusovo trpljenje, temveč priložnost za razmislek o lastni življenjski poti. »Na križevem potu nismo sami. Z nami hodi Gospod. In če postanemo romarji upanja, bomo lahko to upanje prinašali tudi drugim,« je sklenil in zbranim zaželel, da bi v svojem življenju znali prepoznavati Božjo navzočnost z srčnostjo in ljubeznijo.  

Vir: Družina