V nedeljo, 7. decembra 2025, je pred kipom Brezmadežne pri kužnem znamenju potekal slovesen obred blagoslova venca, ki ga je vodil mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl. Dogodek, ki je zbranemu občestvu prinesel globoko sporočilo vere, hvaležnosti in zaupanja v Marijino priprošnjo, se je začel z uvodno pesmijo.

V nagovoru je nadškof Cvikl spomnil, da so naši predniki postavili kužno znamenje kot izraz prošnje in zahvale v času hudih preizkušenj. Posvetili so ga Devici Mariji, ki jo je Bog »ohranil vsakega madeža greha in izbral za Mater svojega Sina in našo Mater.« Župan občine Maribor, Saša Arsenovič, je v svojem nagovoru poudaril hvaležnost, »da lahko kot skupnost skupaj z vero, upanjem in medsebojnim spoštovanjem soustvarjamo Maribor ter gradimo mesto, ki ostaja povezano v skupnem dobrem.« 

Pred njen kip so položili blagoslovljeni venec, simbol ljubezni, hvaležnosti in novih prošenj. »Z njim želimo izraziti svojo vero, da nas Marija neprenehoma spremlja s svojo priprošnjo in nas vodi bliže k Bogu. Z zaupanjem se ji priporočamo, da bi tudi mi znali živeti v čistosti srca, ponižnosti in poslušnosti Bogu, ter da bi si vedno prizadevali za dobro, resnico in mir,« je povedal nadškof. 

Sledila je skupna molitev v čast Brezmadežni Devici Mariji. Nadškof je izpostavil pomen Marijine čistosti in vloge matere vseh ljudi. Vernike je spodbudil, naj ji izročijo vse tiste, ki jih v življenju bremenijo greh, malodušnost ali nezaupanje. Po sklepni pesmi je sledila sveta maša v stolnici sv. Janeza Krstnika. 

Nadškof je v pridigi ob drugi adventni nedelji poudaril, da Božja beseda tudi danes nosi enako sporočilo kot v času preroka Izaija in Janeza Krstnika: klic k spreobrnjenju. Nadškof je pojasnil, da spreobrnjenje pomeni »spremembo mišljenja, postaviti Boga v središče in poglobiti odnos z njim«. 

V pridigi je nadškof opozoril, da je puščava, o kateri govorita preroka, danes pogosto duhovna. To je anonimno življenje v mestih, čeprav živijo blizu drug drugemu, pomanjkanje odnosov, notranja izčrpanost in praznina. »Puščava pomeni biti brez odnosov. Živeti drug mimo drugega,« je dejal in dodal, da Bog tudi v to sodobno puščavo prihaja človeku naproti kot dobri pastir. Adventni čas nas po njegovih besedah uči odprtosti, ponižnosti in sočutnosti. 

Nadškof je spomnil na zgodovino mariborskega kužnega znamenja. V 17. stoletju, ko je za kugo umrla tretjina mariborskih prebivalcev, so si obupani meščani zaobljubili, da bodo Mariji na čast postavili spomenik. Marija Brezmadežna, katere praznik je pred vrati, po njegovih besedah opominja, »da nas Bog ne zapušča in da nas njegova ljubezen spremlja tudi v najtežjih trenutkih.«

Poudaril je tudi deseto obletnico uvedbe celodnevnega češčenja v stolnici, ki ga bodo obhajali jutri, in posebej izpostavil, da je za to v veliki meri zaslužna sestra Štefka Klemen skupaj s svojimi sodelavci. Nadškof je spomnil tudi na 800-letnico, ki jo nadškofija obhaja letos, ter se zahvalil Katedralnemu zboru Maribor, ki ob prazniku obeležuje tretjo obletnico delovanja. Pridigo je sklenil z željo, da bi po Marijinem zgledu imeli »odprto srce«.

Po sveti maši je sledil koncert Katedralnega zbora pod vodstvom zborovodkinje Mirjam Strlič. 

Vir: Družina