Cerkvena glasbenica Katarina Vidmar prejela Odličje sv. Cirila in Metoda

22.11.2025 Otlica Glasba, Škofija Koper, SŠK
Foto: Miran Krapež Foto: Miran Krapež

V soboto, 22. novembra 2025, je v župnijski cerkvi angelov varuhov na Otlici, ob praznovanju godu sv. Cecilije, koprski škof in podpredsednik SŠK msgr. dr. Peter Štumpf izročil Odličje sv. Cirila in Metoda Katarini Vidmar za zvesto služenje Cerkvi med Slovenci.

Slovenski škofje so na 150. redni seji Slovenske škofovske konference, ki je potekala 17. marca 2025, sprejeli sklep, da podelijo odličje sv. Cirila in Metoda cerkveni glasbenici Katarini Vidmar za zvesto služenje Cerkvi med Slovenci.

Utemeljitev priznanja

Katarina Vidmar, roj. Čibej, je otroštvo in mladost preživela na Predmeji nad Ajdovščino, v župniji Otlica, zdaj pa z možem in štirimi otroki živi na Kovku, ki spada, prav tako kot Predmeja, v župnijo angelov varuhov na Otlici.

Glasbeno šolanje je z učenjem klavirja začela na Glasbeni šoli Vinka Vodopivca Ajdovščina, nadaljevala na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani (oddelek splošne smeri in klavirja), na Akademiji za glasbo v Ljubljani pa je vzporedno s študijem glasbene pedagogike študirala klavir. Po diplomi in sedmih letih dela na srednji šoli v Ajdovščini zdaj poučuje klavir na ajdovski glasbeni šoli.

Od trinajstega leta naprej sodeluje v domači župniji; sprva je bila pevka in vodja dekliške skupine, kmalu pa je prevzela igranje na orgle in vodenje mešanega pevskega zbora, ki se je pod njenim vodstvom poimenoval MePZ Angelski spev. Nekaj let je bila umetniška vodja Kvinteta Ventus iz Vipave, ki je uspešno deloval doma in v tujini, z njim pa je posnela tudi orgelske spremljave božičnih in Marijinih pesmi.

Sama zase pravi, da se pravzaprav ne počuti kot skladateljica in svoja dela raje kot skladbe imenuje uglasbene molitve. Prvič je bila v domači cerkvi ob blagoslovu novih orgel izvedena njena uglasbitev očenaša, sledile so himne za dva misijona in kolonijo Umetniki za Karitas, ki vsako leto poteka na Sinjem vrhu. S skladbo Krščeni in poslani je sodelovala na natečaju Misijonskega središča Slovenije, pesem pa je bila ob izrednem misijonskem mesecu tudi posneta. Na natečaju JSKD in Slovenskega Cecilijinega društva je za skladbo na liturgično besedilo prejela posebno nagrado Slovenskega Cecilijinega društva. Šlo je za obhajilni spev za god svetega Hieronima, ki je prav tistega leta postal glavni zavetnik koprske škofije. Imenovanje svetega Hieronima za glavnega zavetnika koprske škofije jo je spodbudilo k skladanju in pripravi zbirke spevov za praznik sv. Hieronima. Speve in pesmi je namenila različnim zasedbam, predvsem pa je bil njen namen vključiti celotno občestvo. Nekaj njenih cerkvenih pesmi za otroke je objavila revija Mavrica, Magnificat pa objavlja številne psalme, ki predstavljajo najobsežnejši del njenega opusa. Prav uglasbitev spevov med berili in pred evangelijem za liturgična leta A, B in C ter njihova izdaja v treh zbirkah sta razlog za podelitev odličja sv. Cirila in Metoda.

Zbirka Glej, prihajam prinaša 100 različnih uglasbitev: 77 spevov med berili, 20 spevov pred evangelijem ter velikonočno, binkoštno in telovsko slednico. Strukturno in vsebinsko sledi lekcionarju (Berila in evangeliji za nedelje in praznike) za liturgično leto A.

Zbirka Gospodu gre moja hvalnica vsebuje 104 različne uglasbitve: 81 spevov med berili, 20 spevov pred evangelijem ter velikonočno, binkoštno in telovsko slednico. Strukturno in vsebinsko sledi lekcionarju (Berila in evangeliji za nedelje in praznike) za liturgično leto B.

Zbirka Gospod, vpričo angelov ti prepevam pa obsega 106 različnih uglasbitev: 84 spevov med berili, 19 spevov pred evangelijem ter velikonočno, binkoštno in telovsko slednico. Strukturno in vsebinsko sledi lekcionarju (Berila in evangeliji za nedelje in praznike) za liturgično leto C.

Katarina Vidmar je s komponiranjem in izdajo spevov opravila izjemno delo in Katoliški Cerkvi v Sloveniji z imprimaturjem Škofije Koper dala pomembno bogoslužno knjigo – pesmarico, ki postaja nepogrešljiva za vsako župnijsko občestvo, zlasti za cerkvene glasbenike, ki vsako nedeljo in vsak praznik sooblikujejo bogoslužje s petjem. Cerkev do sedaj še ni imela uglasbenih vseh spevov med berili in spevov pred evangelijem v skladu z liturgičnim letom, uglasbeni spevi pa nikoli niso bili sistematično zbrani v zbirkah za posamezno liturgično leto.

Skladateljica je uspela zapisati melodije, ki so blizu slovenskemu človeku in prinašajo pravo osvežitev v glasbeno krajino slovenske liturgične in sakralne glasbe. Velika vrednost uglasbitev spevov je tudi v tem, da so enostavne, a ne v negativnem smislu. Zapisane so namreč v duhu »plemenite preprostosti« in s tem dosegljive prav vsaki zasedbi ter enostavne za učenje iz tedna v teden. Poleg tega ne zasenčijo Božje besede, ki naj zasije v vsej svoji moči. Skladateljica je kot dolgoletna zborovodja cerkvenega zbora nenehno v stiku z dejansko situacijo na župnijah, ko pogosto ni mogoče usvojiti zahtevnih kompozicij, zato je prepoznala potrebo po enostavnih uglasbitvah, kot diplomantka Akademije za glasbo pa ima tudi primerno izobrazbo, da se je vsebin lotila strokovno in kakovostno.

Ob tem je vredno poudariti tudi to, da spevi niso nastali kot obrtni izdelek skladatelja, temveč iz duha vernega človeka. Skladateljica namreč rada poudari, da ne gre za skladbe, ampak uglasbene molitve, torej so spevi nastajali kot molitev oziroma pogovor z Bogom. Ponuja jih kot orodje za slavljenje, prošnjo, molitev, zahvalo.

Z izdajo spevov med berili in pred evangelijem je znova obujena vloga psalma – Božje besede, ki ima v bogoslužju mesto za prvim berilom in se po naših cerkvah vse prevečkrat nadomesti s cerkveno pesmijo, ki največkrat nima nobene zveze z Božjo besedo, brano pri maši. Z uglasbenimi psalmi Katarine Vidmar bo prav vsako občestvo imelo možnost, da prepeva speve med berili glede na liturgični koledar. Uglasbitev je narejena tako, da se vsi odpevi lahko pojejo bodisi enoglasno bodisi večglasno, vrstice psalma pa lahko pojeta zbor ali solist enoglasno. Tako bo psalme lahko prepevala vsaka pevska zasedba, ki bo sodelovala pri bogoslužju.

Skladateljica, ki je tudi žena in mati, s svojim delom in zgledom pričuje, da lahko družinsko in službeno (profesionalno) življenje povezuješ z vero in Cerkvijo ter ga na ta način bogatiš in dopolnjuješ.

Gospa Katarina Vidmar je z uglasbitvijo spevov med berili in pred evangelijem za liturgična leta A, B in C ter z njihovo izdajo v treh zbirkah uspela zapisati melodije, ki so blizu slovenskemu človeku. Uglasbitev spevov ter njena druga glasbena dela prinašajo pravo osvežitev v glasbeno krajino slovenske liturgične in sakralne glasbe. Njena glasbena dela so enostavna, a ne v negativnem smislu, ampak so zapisana v duhu »plemenite preprostosti«. Njeno služenje Katoliški Cerkvi v Sloveniji izstopa po pisanju del, ki niso prvenstveno skladbe, ampak uglasbene molitve — torej so spevi nastajali kot molitev oziroma pogovor z Bogom in so v korist Božjega ljudstva kot orodje za slavljenje, prošnjo, molitev in zahvalo.