Na mali šmaren je slovesno sveto mašo v narodnem svetišču na Brezjah daroval koprski škof Peter Štumpf.

Spoštovani bratje in sestre v Kristusu, dragi romarji k Mariji Pomagaj na Brezjah.

Danes se vsa Cerkev veseli praznika rojstva blažene Device Marije. Kot vsak človek, je tudi Marija sprejela svoje telo kot oblačilo za Svetega Duha. Naše telo je namreč tempelj, v katerem prebiva živi in vsemogočni Bog.

Na zemlji nihče ne more prebivati in živeti brez telesa. Telo nam odeva dušo. Po telesu smo prepoznavni pred Bogom in pred ljudmi. Nihče ni enak drug drugemu.

Merila za lepoto telesa so zelo različna. Eni gledajo na telo z občudovanjem, drugi pa s strastmi ali pa s predsodki. Vemo, kako je še danes med mnogimi problematična barva kože, ali preveč ali manj kilogramov.

Ne vemo, kakšna je bila po zunanjosti blažena Devica Marija. Zagotovo pa vemo, da je bila zelo lepa, in je imela telo kot vsaka žena, ki postane mati.

Tudi blažena Devica Marija je devet mesecev pod srcem nosila Božjega Sina, ga rodila, negovala ter z vzgojo pripravila na njegovo poslanstvo. Marijino materinsko telo je namreč odevalo njeno dušo, ki je bila povsem prosta vsakega greha. Zato jo častimo in slavimo kot Brezmadežno.

Pred nekaj tedni smo praznovali Marijino Vnebovzetje, ko je bila ob svoji smrti z dušo in telesom poveličana v nebesih.

Zato nam Bog po blaženi Devici Mariji sporoča, da imata naše telo in duša veliko, to je Božje dostojanstvo, kajti s krstom smo bili zaznamovani za večno življenje v nebesih. Lepa obleka, ki odeva telo, govori o dostojanstvu tistega, ki jo nosi.

Vendar pa tudi lepa obleka lahko prebuja dvome. Hudobni duh ne miruje. Je res hudo ošaben in nevoščljiv. Namenil se je, da bo ogrozil tudi najsvetejše dostojanstvo blažene Device Marije. Pri tem je zlorabil Mojzesovo postavo o zakonu moža in žene; in v Jožefa, ki se je pripravljal, da z Devico Marijo sklene zakon, zasejal dvom o njej. Jožef je vedel, je da je Marija noseča, ni pa vedel, kako se je to lahko zgodilo.  V njegovem srcu se je vnel boj: ali naj Marijo obdrži in ji nudi varnost,  ali pa jo odslovi. Po angelu je Bog posegel, da se je dobro izteklo. Jožef je Marijo in Božjega otroka vzel pod svoje varstvo. Podaril ji je svoje srce, in jo vzel za ženo.  Ljubezen in vera sta premagala vse strahove in dvome (prim. Mt 1, 1-16.18-23).

Zelo težko je sprejeti nazaj v svoje srce človeka, v katerega podvomimo. Najbrž imamo s tem vsi težave. Že samo ena sama beseda je dovolj, da se v nas prikrade ljubosumje in sumničenje. Ne da bi zares preverili, kaj je v resnici res, se mimogrede znajdemo v sovraštvu, ki pa zahteva takojšnja ali pa tudi poznejša povračila.

Zaradi dvomov se je razdrlo že mnogo zarok in zakonov, propadle so mnoge družine.

Ljudje smo zaradi izvirnega greha tako močno ranjeni, da nas mimogrede zanese v sovraštvo do osebe, ki smo jo zelo ljubili.  Vsi si namreč močno želimo pravice in zadoščenja, vendar pa nas prav ta želja lahko napravi za sovražnike.

Kako bi naj ljubili tiste, ki so nam razdrli družino?

Kako bi naj ljubili brate in sestre, ki so si pridobili dediščino, ki bi naj pripadala nam?

Kako bi naj ljubili tiste, ki so nas opeharili za denar?

Kako bi naj ljubili tiste, ki so krivi, da smo izgubili službo ali tudi kariero?

Kako bi naj ljubili tiste, ki nas vlačijo po sodiščih?

Kako bi naj ljubiti tiste, ki so nam vzeli dobro ime?

Jezus od nas ne zahteva, da bi bili prijatelji s tistimi, ki so nas močno prizadeli z njihovimi slabimi dejanji.

Saj tudi sam ni prijateljeval s farizeji ali saduceji,  s Poncijem Pilatom ali z velikima duhovnikoma Ano in Kajfo, ki sta kriva njegove smrti na križu. Tudi ni iskal stikov s Herodom, ki je dal ubiti Janeza Krstnika. Ni jim želel hudega. Gotovo pa jih ni pustil kar tako pri miru. Pred svojim Očetom, ki je v nebesih, je zanje prosil usmiljenja in potrebnost spreobrnjenja.

Simpatija ni odvisna od nas. Ne moremo ji zapovedovati, kdo naj nam bo simpatičen in kdo ne. Simpatija se prebudi med tistimi, ki so si všeč, in tistimi ki so si blizu tudi po značaju in istih ciljih.

Ljubiti tudi tiste, ki so naši sovražniki ali pa nam niso simpatični, pomeni, da se na ustavljamo pri svojih upravičenih pravicah, temveč upoštevamo to, kar je dobro za njih. Ni dobro, da na slabo odgovarjamo s slabim ali na krivico s krivico.

Jezus zahteva, da v sebi gojimo takšno razpoložljivost, ki privošči vse dobro tudi sovražnikom ali pa tistim, ki nam niso simpatični.

To ni lahko in zato brez molitve ne gre. Samo molitev lahko ugaša agresivnost in napadalnost. Samo molitev lahko osvobaja srce.

Molitev za sovražnike je največje in najbolj žlahtno dejanje ljubezni. Molitev namreč mehča srce, da si zaželi osvoboditve od vsake oblike sovraštva. Ko molimo, naše srce upodabljamo po Božjem Srcu, ki dopušča, da sonce sije nad dobrimi in slabimi.

Jezus nam ne prepoveduje, da bi se potegovali za svoje pravice ali za svoje dobro ime. Ljubiti namreč ne pomeni, da bi si kar tako zatiskali oči pred krivicami. Še posebej mi, ki verujemo v Jezusa, smo dolžni, da iz svoje srede odpravljamo krivce, prevare in druge zlobnosti. Vendar jih ne odpravljamo s sovraštvom ali z nasiljem.

Če je moj sovražnik lačen, mu dam jesti.

Če mojemu sovražniku gori hiša, grem gasit.

Če je moj sovražnik na cesti, mu dam streho nad glavo.

Slabo se lahko premaga samo z dobrim.

Če pa to ne gre, ker se nam sovražnik tudi v tem upira, pa nam ostane samo še potrpežljivost. To je velika krepost. Kdor je potrpežljiv, je močno blizu Bogu.

Potrebne so nam velike in močne duhovne mišice, da vztrajamo v potrpežljivosti.

Resnični in pravi Jezusov učenec je tisti, ki s potrpežljivostjo prenaša težo nepravičnosti.

Sveti Jožef se ni prepustil sodbi ljudi, ki so o njegovi ljubljeni Mariji v pričakovanju otroka pravili to in ono. Zaupal je Bogu, ki mu je govoril po angelu, in tudi po modrih in poštenih ljudeh, se pravi dobrih svetovalcih. Iščimo prave svetovalce. Prosim Boga, da nam jih privede. Molimo zanje. To je velik dar, ki prinaša upanje. Tudi v tem jubilejnem letu upanja je dobro moliti za modre ljudi, ki nam bodo govorili prave besede in bodo z nami hodili po poti vere.

Praznik rojstva blažene Device Marije nam govori o svetosti Srca nebeške Matere, ki ne dopušča dvomov o tem, kdo je vreden njene ljubezni in kdor ni vreden. Marija je mati vseh. Od Boga je bila za to izbrana in ona je na to pristala.

Njen rojstni dan je tudi dan za odpuščanje, ko jo prosimo, naj nas osvobodi vseh slabih besed o Bogu in drug o drugem, in nas preobleče v novo obleko posvečujoče milosti. Tudi naša duša mora imeti lepo obleko.

Danes se na Brezjah nekoliko duhovno očedimo, da bomo lepi odšli domov. Naj doma vidijo in opazijo, da smo bili pri nadvse lepi Mariji Pomagaj na Brezjah.

Vsem želim blagodejen in lep praznik. Vas in vaše domače naj okrepi milost Božjega blagoslova in Marijine pomoči ter tolažbe.

Z nami naj bo Mati Marija.