Namestnik državnega tajnika Svetega sedeža za odnose z državami nadškof msgr. Paul Gallagher se je 1. in 2. septembra udeležil Blejskega foruma, kjer je 2. septembra skupaj s slovensko zunanjo ministrico Tanjo Fajon ter zunanjimi ministri Egipta, Jordanije in Slovaške sodeloval na okrogli mizi o revitalizaciji (političnega) vodenja in multilateralizma v času vojne in razdrobljenosti.
Na vprašanje voditelja Nika Gowinga, ali se je pri prizadevanju za multilateralizem in boljše vodenje, odkar je na Petrov sedež sedel nov papež, kar koli spremenilo, je odgovoril, da bo Leon XIV. gradil na svetovni pozornosti in popularnosti, ki jih je bil deležen papež Frančišek. Spomnil je, da so bile prve Leonove besede po izvolitvi namenjene miru, da bo poskušal vse dati od sebe v hitro spreminjajočem se svetu, pa je pokazal tudi z imenom, ki si ga je izbral.
(Ne)mogoče soglasje
Nadškof Gallagher je ugotovil, da je na komajda kateri ravni političnega življenja v svetu danes mogoče doseči soglasje, začenši z Združenimi narodi. »Ta konsenz moramo zgraditi,« je poudaril in dejal, da bo za to potrebno razmišljati izven utečenih okvirjev. Poleg tega se bo treba soočiti z dejstvom, da je večina mladih danes razočarana nad demokracijo, političnim razredom, politične institucije pa pogosto demonizirajo. Treba si je torej prizadevati za to, da bodo institucije vredne spoštovanja. Po njegovih besedah je večina politikov vendarle zmožna storiti nekaj, kar bi stvari popravilo. »Treba je začeti na dnu, z oblikovanjem političnega soglasja na lokalni ravni, z dobrimi lokalnimi, regionalnimi in nacionalnimi vladami,« je menil vatikanski sekretar za odnose z državami.
Msgr. Gallagher je povedal, da je bil šokiran, ko je že pred enajstimi leti, ob začetku spora med Rusijo in Ukrajino, opazil, da predstavniki obeh držav govorijo povsem drug mimo drugega. Prav pomanjkanje dialoga je po njegovem vir krize večine naših institucij. Kar zadeva Združene narode, je čedalje večja želja večine držav po reformi varnostnega sveta, in to se bo po njegovem mnenju kmalu tudi zgodilo. Kriza demokracije se po Gallagherju kaže v tem, da ta ne zagotavlja dveh temeljnih stvari, ki jih ljudje potrebujejo v političnem življenju, to pa sta napredek in varnost. »Če poskrbiš za to dvoje, boš dolgo ostal na oblasti,« je dejal Gallagher.
Črnitev Zahoda
Vatikanski gost je bil deležen vprašanja poslušalke o tem, kaj meni glede manipuliranja skrajne desnice s krščanstvom. Gallagher je odvrnil, da je Sveti sedež dosleden pri kritiziranju kakršnih koli manipulacij z verskimi vrednotami ali učenji, tudi ko gre za težnjo desničarskih ali verskih skupin po svetu k črnitvi nekaterih vidikov zahodne civilizacije. Kot tovrsten primer je omenil opravičevanje vojne v Ukrajini z dekadenco Zahoda.
Po drugi strani pa mora tudi Zahod razmisliti, katere prvine našega načina življenja je danes treba preveriti in postaviti pod vprašaj. Po Gallagherjevem mnenju živimo v kompleksnem svetu in ne moremo predpostavljati, da vse, kar imamo na liberalnem Zahodu, velja in mora biti sprejeto po vsem svetu, pač pa se moramo zavedati različnih kultur in tradicij.
Preostali govorci so med glavnimi izzivi glede političnega odločanja izrazili potrebo po reformi varnostnega sveta ZN in institucij Bretton Woodsa. Kritizirali so dvojna merila pri uporabi mednarodnega prava, zlasti v primeru Gaze, ter opozorili na ogroženost multilateralizma zaradi pomanjkanja politične volje.
