V torek, 23. septembra 2023, je potekalo v Gorici molitveno bedenje za mir ob navzočnosti italijanskih, slovenskih in hrvaških škofov skupaj z mladimi iz Italije in Slovenije. Ob tej priložnosti so predsedniki škofovskih konferenc treh držav podpisali skupno deklaracijo za mir, ki jo objavljamo v celoti. 

80 let po koncu druge svetovne vojne, v času, ki ga vedno bolj razdirajo nasilni konflikti, mi, Cerkve v Italiji, Sloveniji in na Hrvaškem, skupaj odločno kličemo k miru in pozivamo, naj postane vsaka krščanska skupnost čuječa nosilka upanja, ki dejavno spodbuja in podpira pot sprave.

Tu, v tej obmejni deželi, ki še vedno nosi sledove tragičnih izkušenj vojne in nasilja, a je tudi stičišče medkulturnega, ekumenskega in medverskega dialoga, smo skupaj z mladimi, »poganjki miru«. Ni naključje, da je sveti Janez Pavel II. Gorico imenoval »vrata Italije, ki povezujejo latinski in slovanski svet: vrata, odprta proti Vzhodni Evropi in srednji Evropi« (2. maj 1992).

Naša molitev, ki se začenja na tem območju, se razteza na celoten Balkan, vse dokler ne združi v en objem Svete dežele in Ukrajine ter vseh drugih območij, zaznamovanih z vojno.

Ob dramatičnem stopnjevanju nasilja in dejanj nečloveškosti ter uničevanju mest in narodov se z mnogih delov planeta dviga krik srca, ki ne more ostati neuslišan. Bog želi mir, katerega ustvarjalci smo mi. V vsakdanjem življenju izražajmo in utelešajmo to hrepenenje po premagovanju meja in ovir, skupaj iščimo moč, pogum in odločnost, da prekinemo vsakršno spiralo zamere in nasilja.

Ko gledamo onkraj nacionalnih meja – ki niso več ločnice, ampak kraji prijateljstva in srečanja med narodi –, razumemo, da se nacionalne kulturne in duhovne identitete danes združujejo v višjo in skupno evropsko identitetno dediščino. To zahteva pogumne in plodne izkušnje sprave, odpuščanja ter prošnje za odpuščanje, iz katerih lahko izhaja absolutno dobro – mir, kar je v skladu z intuicijo »očetov ustanoviteljev« evropske skupnosti. Evropa miru, odprta svetu, je sposobna navdihovati bratstvo in univerzalizem daleč onkraj svojih zemljepisnih meja.

Cerkve v Italiji, Sloveniji in na Hrvaškem se zavezujemo, da bomo »domovi miru« in da bomo na naših ozemljih, med mladimi, v družinah in šolah spodbujale predloge za vzgojo nenasilja, pobude za medsebojno sprejemanje, ki strah pomagajo spreminjati v priložnosti za izmenjavo, trenutke molitve in dejavnosti, s katerimi spodbujamo kulturo srečevanja, ekumenskega in medverskega dialoga, razoroževanja in solidarnosti.

Cerkve v Italiji, Sloveniji in na Hrvaškem se zavezujemo, da bomo spoštovale neodtujljivo dostojanstvo vsakega človeka od spočetja do naravne smrti; da bomo blizu revnim, bolnim in starejšim; da bomo podpirale resnico in pravičnost kot temelja skupnega življenja; da bomo širile versko svobodo kot temeljno človekovo pravico; da si bomo prizadevale za spravo in celjenje zgodovinskih ran; da bomo skrbele za stvarstvo, ki smo ga poklicane varovati in ga predati novim generacijam v boljšem stanju, kot smo ga prejele.

Združeni v edinem hrepenenju po miru ponovno potrjujemo nenasilje, dialog, poslušanje in srečevanje kot metodo in slog bratstva, v katerega vključujemo vse, začenši z voditelji narodov in držav, da bi spodbujali rešitve, ki lahko zagotovijo varnost in dostojanstvo vseh. Zato ponujamo svoje pričevanje in svoje delovanje.

Kardinal Matteo Zuppi,
predsednik Italijanske škofovske konference

Škof Andrej Saje,
predsednik Slovenske škofovske konference

Nadškof Dražen Kutleša,
predsednik Hrvaške škofovske konference