Od 2. do 4. oktobra 2025, v Rimu poteka 2. mednarodni kongres o pastorali starejših, ki ga organizira Dikasterij za laike, družino in življenje. V imenu Slovenske škofovske konference (SŠK) se ga udeležuje predsednik Urada za družino pri SŠK msgr. Stanislav Zore, ki je v petek, 3. oktobra 2025, za udeležence kongresa daroval sveto mašo v rimski cerkvi Svetega Duha – svetišču Božjega usmiljenja.
Med sveto mašo je nadškof Zore v pridigi izpostavil pomen posvečanja pozornosti, da naše pastoralno delo za starejše ne omejimo zgolj na iskanje poti, idej, programov in projektov. Nevarno je namreč, da starejši postanejo past za naše iskanje samih sebe, da v njih postanemo mi in naša »podjetnost« glavni akterji tega dogodka. Glavni akterji pastoralne oskrbe starejših bratov in sester so vedno prav ti bratje in sestre, ki imajo za seboj bolj ali manj bogate izkušnje osebnega, družinskega, poklicnega in tudi verskega življenja, vendar morajo v svoji pozni starosti, ki jo pogosto spremljajo preizkušnje bolezni, svojemu življenju dati nov smisel.
Nadškof Zore je nato poudaril, da »živimo v času, ki poudarja specializacijo na različnih področjih. To lahko povzroči razdrobljenost različnih področij dejavnosti in človeškega življenja, če je pozornost do celote nezadostna ali celo odsotna. Pojavi se lahko tudi razdrobljenost odnosov znotraj različnih generacij iste družine. Razdrobljenost pa nastane tudi med generacijami v družbi kot taki«. Nadškof je nato opozoril, da ni več organskega pretoka življenjskih sokov, zaradi katerega mladi postanejo moč in življenjska energija starejših, medtem ko starejši prenašajo previdnost in modrost na svoje otroke in vnuke.
V nadaljevanju pridige je nadškof Zore izrazil mnenje, da mora biti cilj naše pastorale starejših v tem, da vidijo smisel svojega življenja in da jim konkretno pokažemo, kako pomembna je njihova prisotnost za vse nas.
Nadškof je spomnil, da v letošnjem jubilejnem svetem letu tisti, ki ne bodo mogli priti na romanje v Rim, lahko vseeno dosežejo jubilejni odpustek, če bodo za primeren čas obiskali osamljene starejše, […] kot da bi romali h Kristusu, ki je prisoten v njih. Obisk starejših je način, da srečamo Jezusa, ki nas osvobaja brezbrižnosti in osamljenosti.
Svoj nagovor je nadškof sklenil z besedami: »Prosimo Gospoda, naj nam podari usmiljen pogled in sočutno srce, da med vsemi obveznostmi in napori nikoli ne bomo zanemarili ljudi, ki so na kakršen koli način izključeni iz življenja in potrebujejo le pogled, ki jih opazi, in sočutje, ki jim ponudi roko in jim posveti nekaj trenutkov svojega časa«.
Tajništvo SŠK
