Katoliška mladina je med 3. in 6. novembrom 2025 v Ljubljani organizirala štiri Nikodemove večere, letos z osrednjo tematiko Čas za spravo.

Prvo srečanje je bilo v Jezuitskem kolegiju, dr. Renato Podbersič, dr. Matic Batič in dr. Katarina Lia Kompan Erzar so na okrogla mizi govorili o temi z naslovom Zakaj smo Slovenci tako razdeljeni?, o zgodovinskem in psihološkem pogledu na razdeljenost Slovencev. Predstavili so zgodovinske vzroke za razkol med Slovenci, pomen narodne sprave v javnem diskurzu in psihološki vidik.

Kako lahko prispevamo k spravi v Sloveniji?

Drugi večer, forum študentov Brez sprave ni prihodnosti, kako lahko prispevamo k spravi v Sloveniji, so priredili v Študentskem domu Vincencij. Potekal je v obliki pogovorih skupin o prispevku mladih k spravi.

Uvodoma so spregovorili Klara Keršič in Urban Šifrar (Katoliška mladina) ter Tjaž Črnčec (študent Pravne fakultete in mladinski delegat pri Organizaciji združenih narodov), pogovor je vodila Neža Kavčič. Za Urbana Šifrarja je sprava opravičilo, odpuščanje in poravnava krivic, saj krivice še niso popravljene, občutimo pa še močno razdeljenost. Vprašal se je, kako mladi danes prispevajo k spravi. Meni, da rane in travme pri nekaterih še obstajajo, vendar za mlade niso tako bistvene, da bi imele vpliv na družbo. Razdeljenost v Sloveniji se razlikuje od družb z liberalno demokracijo, kjer je razdeljenost nekaj naravnega. Vsak lahko ima svojo resnico in svoje mnenje, na to smo obsojeni. Prednikom pa smo dolžni resnico in spominjanje.

Kaj lahko naredimo, je vprašal. Predlaga, da s pogodbo (zakonsko) zamejimo stanje, ko je človek človeku volk. Moramo graditi družbo, katere temelj je mir. Na vprašanje kako spodbuja k spravi, je odgovoril, da tako, da razblinjamo teater, ki nam kraljuje v politiki. V današnjem svetu vladajo ideologije, ki poskušajo svet razumeti brez Boga. V takšnih okoliščinah lahko človek ustvarja svoj svet. Opozoril je, da smo danes odvisni od algoritmov. Mnogi živijo v virtualnem svetu, ki je ločen od resničnosti. Proti temu se lahko borimo s pristnim dialogom.

Veliko družinskih zgodb je še zamolčanih in neraziskanih

Klara Keršič je najprej spomnila, da totalitarizem poruši naravni red. Zanjo je spravni postopek, kako z demokratičnimi sredstvi doseči enakost pred zakonom za doseganje enakopravnosti. Opozorila je na samocenzuro, ki je naravni odziv na represivne ukrepe. Zaradi politične korektnosti ne uporabljamo več določenih besed, izogibamo se nekaterih tem. To se je prenašalo skozi generacije.

Na vprašanje o vlogi vere pri spravi je spomnila, da je vera čudovita stvar, omogoča nam možnost sprejetja trpljenja. Trpljenja se ne smemo ustrašiti, poskušajmo ga sprejeti in z iskrenim poslušanjem vzpostavljati proaktivno držo. Pomembno je naše iskreno poslušanje drugega. Kljub trpljenju moramo najti veselje in biti veseli.

Pomembno je, da iščemo in raziskujemo. Namreč, veliko družinskih zgodb o dogajanju med drugo svetovno vojno je še zamolčanih in neraziskanih. Kljub težavam imamo veliko zgledov, veliko jih je dalo življenje, pri tem je oprostiti zelo težko.

Glede na druga območja v svetu je pri nas življenje še kar lepo

Tjaž Črnčec je opozoril, da so mladi ob poplavi najrazličnejših informacij, kaj je res in kaj ne, zmedeni. S temo o medvojnem in povojnem dogajanju smo še vedno obremenjeni. Bolečine se prenašajo iz roda v rod, zato moramo globoke rane zdraviti. Z resnico se moramo soočati. Navedel je primer nemške prestolnice Berlin, kjer je veliko najrazličnejših spomenikov, ki govorijo o temni nemški preteklosti.

Tudi on se zavzema za proaktivnost mladih na vseh področjih. Morajo biti še bolj aktivni in vključeni v razne akcije. Spomnil je, da znamo stopiti skupaj, ko je potrebno (ob nastajanju naše države).

Pozval je tudi, da naj bomo bolj ponosni na deželo, ki jo imamo. Namreč, glede na druga območja v svetu je pri nas življenje še kar lepo. Drugje je veliko huje. Omenil je bližnje dogajanje v Ukrajini, kjer gre za eksistenčno krizo naroda. Pri nas pa imamo lepo in miroljubno deželo.

Sprava je dar, ne ukaz

Tretji večer so nadaljevali v Frančiškanskem samostanu na Tromostovju s temo Kri mučencev, seme novih kristjanov, s predstavitvijo nekaterih slovenskih mučencev v času druge svetovne vojne in predstavitvijo konkretnih pobud, ki se ob tem razvijajo. Nastopili so Jure Sovinc, Jure Koželj in Romana Bider,

Zadnji večer so na Teološki fakulteti pod naslovom Sprava: dar, ne ukaz spregovoril še o teološkem vidiku sprave – svetopisemskem in moralnem. O teološkem dialogu zakaj je sprava potrebna sta govorila dr. Alan Tedeško in dr. Jože Plut.

Vir: Družina