Slovenski škofje bodo od 12. do 17. januarja 2026 v Rimu na obisku Ad limina Apostolorum. Latinsko poimenovanje tega obiska dobesedno pomeni »obisk na grobovih apostolov« in se nanaša na romanje škofov v Rim, kjer molijo na grobovih apostolov Petra in Pavla in se srečajo s papežem.

V sklopu napovedanega obiska se bodo slovenski škofje srečali s svetim očetom Leonom XIV., obiskali pa bodo tudi dikasterije rimske kurije ter molili na grobovih prvakov apostolov. Ob sklepu obiska Ad limina, bodo škofje darovali sveto mašo za slovenske romarje v baziliki sv. Pavla izven obzidja v petek, 16. januarja 2026, ob 17. uri.

Obisk Ad limina ima velik duhovni, cerkveni in pastoralni pomen. Ni le priložnost za molitev, ampak predstavlja tudi trenutek občestva med škofi in svetim očetom. S papežem se škofje pogovarjajo o razmerah v svojih škofijah, pastoralnih izzivih in prihodnjih perspektivah. Obisk Ad limina je potrditev vezi med papežem in škofi, nasledniki apostolov ter znamenje edinosti v Cerkvi. Preko obiska Ad limina škofje utrdijo vezi edinosti in povezanosti s svetim očetom, ki predstavlja edinost v Katoliški Cerkvi.

Kaj je obisk Ad limina Apostolorum?
Gre za zelo dolgo tradicijo v življenju Cerkve — ki jo že stoletja urejajo posebni dokumenti — v okviru katere se škofje iz vsega sveta vsakih pet let zberejo v Vatikanu, da bi utrdili vezi edinosti in občestva s papežem ter pregledali stanje vere in verskega življenja v svojih škofijah. Obiski služijo svetemu očetu in njegovim sodelavcem v rimski kuriji, da pridobijo informacije o posameznih škofijah, njihovih težavah, pobudah, izzivih in evangelizaciji. Škofje so po pravu dolžni vsakih pet let oziroma po programu, ki ga določa Sveti sedež, obiskati grobove apostolov Petra in Pavla ter svetemu očetu, nasledniku apostola Petra, podati poročilo o stanju škofije, ki jim je zaupana (prim. Zakonik cerkvenega prava, kann. 399-400). Obisk Ad limina je dolžnost, ki izhaja iz tradicije Cerkve in je naložena škofom osebno.

Od kod izvira obisk Ad limina?
Razlog za obiske Ad limina Apostolorum najdemo v pismu svetega Pavla Galačanom, ko apostol pripoveduje o svojem 15-dnevnem bivanju pri apostolu Petru, med katerim sta pregledala širjenje vere. To se lahko šteje za prvo srečanje medsebojne pomoči in izmenjave mnenj o posebnih temah. Glede izraza »obiski Ad limina Apostolorum«: v prvih stoletjih zgodovine Cerkve so grobove apostolov Petra in Pavla v kanonskem jeziku imenovali »limina Apostolorum«; zato so se romarska potovanja, ki so imela za cilj prav te grobove, imenovala »ad limina«. Natančneje: obiski, ki so jih morali škofje opraviti v Rimu v določenih časovnih presledkih, so bili uvedeni v skladu z obveznostjo, ki jo je leta 743 uvedel papež sv. Zacharija. Ta obveznost, vključena v Gracijanov dekret, je bila pozneje ponovno potrjena s konstitucijo Romanus Pontifex z dne 20. decembra 1585, ki je določila, da morajo biti ti obiski triletni, in s konstitucijo Quod sanctaBenedikta XIV. z dne 23. novembra 1740. V današnji obliki jo je določil papež Pij X. (31. decembra 1909) in vključuje obisk grobov apostolov Petra in Pavla ter predstavitev papežu.

Zakaj je obisk pomemben?
Obiski koristijo škofom pri vodenju krajevne Cerkve, pa tudi svetemu očetu, da iz prve roke izve za vprašanja Cerkve v različnih predelih sveta.

Papeža ne bodo obiskali samo škofje, ampak bo obisk Ad limina opravila celotna Cerkev v Sloveniji, ki se je v zadnjih mesecih prek svojih uradov, delovnih teles in organizmov soudeležbe posameznih škofij ter Slovenske škofovske konference pripravila, da bo v Rimu predstavila podrobne opise poti, perspektiv, problemov, pastoralnih in socialnih realnosti, v katerih živimo. Celotna krajevna Cerkev v Sloveniji, kot izraz različnih pastoralnih realnosti, služb, karizm, celotnega evangelizacijskega delovanja in Božjega ljudstva, ki se vsak dan sooča s problematikami, situacijami, kulturami in ljudmi na istem ozemlju, vstopa v dialog z univerzalno Cerkvijo prek srečanj z vsakim dikasterijem rimske kurije za posebne pristojnosti in predvsem v dialogu s papežem, ki je »znak enotnosti v veri in ljubezni«.

Slovenski škofje so zadnje tovrstne uradne obiske v Rimu opravili aprila 2001, januarja 2008 ter februarja 2018.

Tajništvo SŠK