Zgodovinar in univerzitetni profesor Gianfranco Mosconi je ob jubilejnem letu izdal vodnik, ki opisuje poti in sledi srednjeveških romarjev, ki jih lahko še danes opazimo na rimskih ulicah: njihova imena, napisi in druge podrobnosti so pomenljivi za razumevanje preteklosti.

Pomen bank za romarje

V predstavitvi za Vatican News se je najprej zaustavil ob Ulici novih bank (Via dei Banchi Nuovi), eni od glavnih cest, ki je romarje v srednjem veku vodila od Angelskega mostu do bazilike svetega Petra. Njeno ime priča o tem, da so v začetku 16. stoletja na mestu, kjer se stika z Ulico starih bank (Via dei Banchi Vecchi), zgradili novo kovnico. Hkrati pa tudi spominja, da so se na tem področju nahajale banke, ki so bile pomembne za romarje: potrebovali so namreč veliko blaga in izdelkov, prav tako pa so na banki položili svoj denar, zamenjali kovance ali dobili tudi posojilo, saj ni bilo varno hoditi po mestu z denarjem. Ta predel je tako postal območje bank in bankirjev, predvsem iz Firenc, kjer še danes lahko vidimo veliko lepih stavb s konca 15. in začetka 16. stoletja. V neposredni bližini se nahaja cerkev sv. Janeza (San Giovanni dei Fiorentini), v kateri so se zbirali predvsem Firenčani.

Mesto, polno tujcev

O romarjih prav tako pričajo imena nekaterih ulic kot sta na primer Romarjeva ulica (Via del pellegrino) in Montserratska ulica. Slednja je dobila ime po pomembnem Marijinem svetišču na gori Montserrat v Španiji in kaže, da so romarji v Rimu našli gostišča, povezana z njihovo deželo, v katerih so lahko govorili v svojem jeziku. V njihovi neposredni bližini so pogosto zgradili narodne cerkve: poleg španske se v tem predelu mesta nahajajo še angleška (cerkev sv. Tomaža Canterburyjskega), francoska (cerkev sv. Ludvika Francoskega) in nemška narodna cerkev, pa tudi cerkve nekaterih italijanskih pokrajin (Firence).

Sprememba središča mesta: sveti Peter

Pri razumevanju tega, kako se je mesto oblikovalo skozi čas in kje so potekale njegove meje, nam je v pomoč pomemben rimski napis. V nasprotju z antičnim Rimom na sedmih gričih, ki so precej oddaljeni od tega področja, bi za srednjeveški Rim lahko rekli, da je ravninski: v tistem času je namreč središče predstavljala okolica bazilike svetega Petra. Kot je dejal profesor Mosconi, pogosto sicer v prvi vrsti ni šlo za verske razloge, ampak predvsem za ekonomske ali povezane s papeško kurijo. Omenjeni napis spominja na ta proces preobrazbe mesta, saj »zaznamuje meje pomerija, simbolične ločnice med mestom živih in mrtvih«.

Zgovorna imena ulic

Imena ulic so se ohranila skozi stoletja in z njihovo pomočjo lahko razumemo značilnosti določenih področij in funkcij. Med njimi so bili različni obrtniki: prodajalci rožnih vencev (Via dei Coronari), izdelovalci potovalk in kovčkov (Via dei Baullari), klobučarji itd. Druge ulice in imena gostišč pa spominjajo na živali ali zlahka prepoznavne predmete. Večina srednjeveških romarjev namreč ni znala brati in pisati, zato so potrebovali jasna znamenja: npr. pav, lev, petelin; v bližini Angelskega mostu še danes stoji znamenito gostišče Medved.

V Rimu »vsi gostinci«

Gostišča so bila za romarje bistvenega pomena, še posebej med jubilejnim romanjem, ko so morali v Rimu ostati več dni. Pogosto so tudi Rimljani, ki sicer uradno niso nudili prenočišč, oddajali svoje sobe. Pričevanje iz leta 1350 pravi, da so v času jubilejev »vsi Rimljani postali gostinci«.

»Peklenski« promet

Po Mosconijevih besedah je bil v srednjem veku Angelski most eden izmed ključnih krajev v Rimu: na tem mestu je bil namreč edini prehod do bazilike svetega Petra, saj takrat večina mostov ni bila več v uporabi ali pa so popolnoma izginili. Prvi most, prek katerega je bilo mogoče priti na drugo stran reke, je bil oddaljen približno dva kilometra (otok na Tiberi). Angelski most je povezoval središče srednjeveškega mesta na Marsovem polju (Campo Marzio) in pol, ki ga je tvoril sveti Peter. Na to ozko prometno ožino v času jubileja leta 1300 spominjajo Dantejevi znameniti verzi v Božanski komediji, ko jo v Peklu primerja s hojo duš v peklenskem krogu.

Huda nesreča leta 1450 in novi most

Mosconi se spominja tudi žalostnega dogodka, ki se je zgodil med jubilejem leta 1450: 19. decembra zvečer je bila na mostu velika gneča in mula nekega kardinala je začela brcati, kar je privedlo do stampeda, v katerem je umrlo 172 ljudi, štirje konji in mula. Da bi rešili težavo prevelikega prometa, je papež Sikst IV. za jubilej leta 1475 dal zgraditi nov most, ki še danes nosi njegovo ime.