Pretekli teden je zaživel nov podkast Kefa, ki ga ustvarjata mlada slovenska duhovnika Peter Čemažar in Blaž Franko. V njem se bosta pogovarjala o tem, kako živita vero, in kdaj pa kdaj povabila še kakšnega gosta. Povprašali smo ju, kako je zamenjati ambon s snemalnim studiem.
Vir: druzina.si
Podkast Kefa bo vsak mesec prinesel pogovor o duhovnosti in izzivih krščanskega življenja v sodobnem svetu. Njegovo ime Kefa, kar pomeni skala, spominja na Jezusovo obljubo apostolu Petru, da bo na tej skali sezidal svojo Cerkev (Mt 16,18). Podkast nastaja v studiu Družine, ogledate pa si ga lahko na Youtube profilu podkasta Kefa.
Kako je prišlo do nastanka podkasta Kefa?
Peter: O neki obliki spletnega udejstvovanja sva razmišljala že v času bogoslovja. Vendar je vedno ostalo le pri idejah. Jaz sem potem v tistih letih začel sodelovati pri oddaji Reflektor. Letos pomladi pa naju je povabila založba Družina z idejo, da bi postavili nov duhovniški podkast. Po kratkem premisleku sva z veseljem sprejela zaupano nama nalogo. Razmišljanje iz bogoslovnih let pa se je izkazalo v pomoč pri snovanju - tudi pri izbiri imena.
Katere vsebine bosta v podkastu obravnavala?
Blaž: V prvi vrsti si želiva, da se v tem podkastu pogovarjamo predvsem o vprašanjih naše vere: o tem kaj in zakaj verujemo in kako to vero živeti danes. Zato bo to bolj teološko, svetopisemsko in duhovno naravnan podkast s temeljem na Katekizmu Katoliške cerkve in Svetem pismu. Vsebino pa želiva podajati na preprost način, ki bo razumljiv vsakemu poslušalcu. Prav zato sva se odločila za podkast, kjer se lahko trije duhovniki pogovarjamo med seboj o tem, kako živimo našo vero in kako teologijo uporabljamo v praksi.
Se strinjata, da je tudi internet misijonsko področje?
Peter: Danes res veliko časa preživimo na spletu. Lahko bi rekli, da so podkasti postali areopag današnje družbe, kjer se lahko govori in izraža različna mnenja - kot v stari Grčiji. Kakor je Pavel predstavil evangelij pred Grki, tako smo danes poklicani, da svojo vero, stališča in razloge upanja predstavimo v okolju, ki nam pomaga doseči čim več ljudi. Cerkev mora oznanjati tam, kjer so ljudje.
Kako se razlikujeta pridiganje in snemanje podkasta?
Peter: Pri pridigi vidiš ljudi, ki jih nagovarjaš. Običajno jih vsaj nekaj tudi poznaš, takoj vidiš njihov odziv, imaš z njimi očesni stik. Pri podkastu se najprej posvetiš sogovorniku. Ustvarjaš pogovor, za katerega verjameš, da lahko nagovori tudi druge, tudi mnoge, ki jih morda še nikoli nisi srečal. Vseeno se zavedava, da za vsakim ogledom stoji oseba, s svojimi iskanji, dvomi in hrepenenji. Ker so nam ta iskanja dostikrat skupna, si na poti lahko pomagamo. Predvsem pa nam pomaga vsebina naše vere, ki jo preko pogovorov želiva približati poslušalcem.
Kaj je za vaju največji izziv pri snemanju podkasta?
Blaž: Zaenkrat se kot največji izziv pojavlja časovno usklajevanje med nama, gostom, producentom in snemalcem. Vsak ima še veliko drugih obveznosti in težko je najti termin, ki vsem ustreza. Gotovo pa je celoten projekt snemanja podkasta veliko lažji, ker založba Družina prevzame tehnične zadeve in podpira projekt iz vseh strani. Sama se tega ravno zaradi vseh logističnih izzivov gotovo ne bi lotila.
