Sveti oče Frančišek je 29. aprila 2024 odobril prenovljen pogrebni obrednik za pogreb papeža, ki predvideva nekaj novosti ter uskladitev z novimi dokumenti.  

Med uvedenimi novostmi so ugotavljanje smrti ne več v sobi pokojnika, temveč v kapeli, takojšnje polaganje v krsto, izpostavitev papeževega telesa v počastitev vernikov že v odprti krsti ter odprava tradicionalnih treh krst iz ciprese, svinca in hrasta.

Liturgična knjiga je predstavljena kot nova izdaja svoje predhodnice, tj. editio typica Ordo Exsequiarum Romani Pontificis, ki jo je leta 1998 odobril sveti Janez Pavel II. in je izšla leta 2000 ter je bila uporabljena pri pogrebu istega papeža leta 2005 in s prilagoditvami tudi pri pogrebu zaslužnega papeža Benedikta XVI. leta 2023.

"Druga izdaja je bila potrebna," je pojasnil nadškof Diego Ravelli, vodja papeških liturgičnih praznovanj, "predvsem zato, ker je papež Frančišek prosil, kot je sam večkrat izjavil, da je treba poenostaviti in prilagoditi nekatere obrede, da bi praznovanje pogreba rimskega škofa bolje izražalo vero Cerkve v vstalega Kristusa... Poleg tega naj bi prenovljeni obred še bolj poudaril, da je pogreb rimskega papeža pogreb Kristusovega pastirja in učenca in ne mogočneža tega sveta."

Kontinuiteta in novost

Urad za liturgična praznovanja je zato s pomočjo različnih strokovnjakov opravil temeljito revizijo celotne knjige, nato pa celoten obred prilagodil novi konstituciji Prædicate Evangelium iz marca 2022, ki sicer ohranja službo kamerlenga, a ukinja t.i. apostolsko zbornico.

Ohranjena so tri mesta pogrebnega dejanja, in sicer na domu pokojnika, v vatikanski baziliki in na kraju pogreba. "Vendar," pojasnjuje nadškof Ravelli, "je bila notranja struktura postaj in besedil spremenjena glede na izkušnje, pridobljene pri pogrebnih mašah Janeza Pavla II. in Benedikta XVI, glede na sedanjo teološko in cerkveno občutljivost ter glede na nedavno prenovljene liturgične knjige.«

Ena najpomembnejših novosti je poenostavitev papeških nazivov: nadaljevali so s terminologijo iz tretje izdaje Missale Romanum (2008), torej z nazivi papež, Episcopus [Romæ] in Pastor, medtem ko smo v splošnih določilih in rubrikah izbrali izraz Romanus Pontifex v skladu z naslovom liturgične knjige.

"Struktura novega obreda," dodaja mojster papeških slovesnosti, "je bila poenostavljena s pregledom ali odpravo več obrednih elementov, ki jih je bilo težko uskladiti ali so zdaj veljali za neprimerne. Poleg tega je vsako zaporedje obredov postalo jasnejše in natančnejše, prav tako pa so bile bolje opredeljene pristojnosti in vloge tistih, ki sodelujejo pri pripravi in izvedbi obredov".

Tri postaje

Prva postaja "v hiši umrlega" vključuje novosti ugotavljanja smrti v njegovi zasebni kapeli namesto v sobi ter polaganje trupla v edino leseno krsto in v notranjo cinkovo krsto, preden je bilo preneseno v baziliko. Prvi prenos v apostolsko palačo je bil odpravljen.

Nekateri prehodi so bili s preoblikovanjem druge postaje bolj natančni: ker je po ugotovitvi smrti že prišlo do položitve v krsto, se krsta zapre zvečer pred pogrebno mašo. Druga postaja "v vatikanski baziliki" pomeni en sam prehod v baziliko svetega Petra, zaprtje krste in pogrebno mašo. V vatikanski baziliki je telo pokojnega papeža izpostavljeno neposredno v krsti in "ne več na visokem nosilcu", poleg tega pa v skladu s Cæremoniale Episcoporum za pogrebne obrede škofijskih škofov papeževega križa med tem izpostavljanjem ne položijo ob krsto.  Končno tretja postaja "pri pogrebu" vključuje prenos krste v grob in pokop. "Ta postaja," pojasnjuje Ravelli, "je bila precej poenostavljena zaradi odprave odlaganja in zapiranja cipresine krste v drugo krsto iz svinca in tretjo iz hrastovega ali drugega lesa". Druga novost je uvedba potrebnih navedb za morebitni pokop na drugem kraju kot v vatikanski baziliki.

Temeljita revizija besedil

Zlasti latinske molitve je bilo treba uskladiti s tretjo tipično izdajo Missale Romanum iz leta 2008 in bibličnim prevodom Nova Vulgata, italijanski prevod pa s tretjo izdajo Rimskega misala iz leta 2020 in lekcionarjem CEI, ki velja od leta 2008. "Da bi pustili večjo svobodo pri izbiri repertoarja za izvedbo," dodaja nadškof Ravelli, "smo se odločili, da odpravimo notni zapis, hkrati pa vstavimo natančna sklicevanja na strani Graduale Romanum iz leta 1979 kot uradne liturgične knjige petja Rimske cerkve. Besedila psalmov so ponovno standardizirana po Novi vulgati. Popravljene so bile tipkarske napake in izboljšano je bilo ujemanje nekaterih prevodov z latinskim izvirnikom. Litanije svetnikov, ki se pojejo med pogrebnim obredom ob dveh priložnostih: med prenosom papeževega telesa v baziliko v daljši obliki in med tradicionalno prošnjo Rimske cerkve ob koncu pogrebne maše, za katero je bila izbrana krajša oblika. Vključeni so bili vsi svetniki, ki se praznujejo s stopnjo praznika ali obveznega spomina, navedeni v splošnem koledarju, in dopolnjeni z vključitvijo vseh svetih papežev, prisotnih v splošnem koledarju s stopnjo neobveznega spomina, in nekaterih svetnikov rimske Cerkve.

Maše za pokojnega papeža – novendiali

Četrto in zadnje poglavje liturgične knjige je posvečeno določbam o novendalijah, mašah za pokojnega papeža, ki se obhajajo devet zaporednih dni, začenši z eksekvialno mašo. V obred so vključeni štirje - in ne več trije - obrazci molitev, saj so bile prevzete vse tiste, ki jih Missale Romanum ponuja za umrlega papeža, in tiste za umrlega škofijskega škofa. V nasprotju s prejšnjo izdajo so izpuščena besedila lekcionarja, namesto katerih so ponujene le svetopisemske navedbe. Nazadnje ta nova izdaja ne vključuje obsežnega dodatka z ordinarijem maše, zbirk kesalnih in gradualnih psalmov ter spevov ordinarija z gregorijanskim zapisom. "Ordo Exsequiarum Romani Pontificis," zaključuje mojster papeških praznovanj, "ni mišljen kot 'plenarni misal', temveč kot Ordo v pravem pomenu besede, tj. tak, ki vsebuje obredne navedbe, razvoj obredov in ustrezna besedila, za vse drugo pa se sklicuje na liturgične knjige v uporabi, tj. na misal, lekcionar in gradual. Rezultat je torej bolj poenostavljen zvezek, enostaven za uporabo in natančen v svojih obrednih navedbah, ki je bistveno orodje za pripravo in praznovanje pogreba Kristusovega učenca, izbranega za Petrovega naslednika.