Komisija za etiko pri Zvezi škofovskih konferenc Evropske unije (COMECE) pod vodstvom škofa msgr. dr. Antona Jamnika je imela 3. in 4. novembra 2025 redno letno sejo v Bruslju. Predstavniki škofovski konferenc so razpravljali o dveh zelo pomembnih temah, in sicer o razvoju in perspektivah umetne inteligence ter o Evropski uniji kot skupnosti vrednot.

O umetni inteligenci sta udeležencem spregovorila Markus Krienke iz Švice in Philip McDonagh iz Irske. Predavatelja sta izpostavila, da umetna inteligenca ni zgolj orodje v rokah človeka. Umetna inteligenca se namreč spreminja glede na uporabo s strani človeka in hkrati spreminja človeka samega zaradi neposredne interakcije s svojo stvaritvijo. Preko uporabe umetne inteligence se spreminja tudi družba, ki postaja družba posameznikov, ki so vse bolj zagledani sami vase. Izgubljajo se medsebojne povezave in stik z drugimi. Krščanstvo lahko na podlagi svojega pogleda na človeka poudari pomen utelešene človeške izkušnje, človekovih meja in ranljivosti, medsebojnih odnosov in presežne razsežnosti človeka. Človek ni zgolj skupek podatkov, ampak je oseba, ki živi znotraj živih medosebnih odnosov. Zelo pomembno je, da si postavljamo temeljna vprašanja, kot so, v kakšnem svetu želimo živeti v prihodnje, kaj je bistveno za uresničeno človeško življenje, kako ohranjati enakopravnost med ljudmi in svobodo posameznika.

Uvodna impulza k živahni razpravi o skupnih evropskih vrednotah sta podala Emmanuel Agius z Malte in Frank Hoffmeister iz Nemčije. Oba sta izpostavila, da je Evropska unija utemeljena na skupnih vrednotah, ki so zapisane v 2. členu Pogodbe o ustavi v Evropi: »Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin.« Čeprav krščanstvo ni izrecno omenjeno kot temelj Evropske unije, izhajajo te vrednote iz evangelija. Prav tako kot je uresničevanje evangelija dolgoročni projekt in se še vedno udejanja po 2000 letih, je tudi uresničevanje skupnih evropskih vrednot dolgoročni projekt. Po prepričanju referentov je pomembno iskati skupne rešitev v dialogu na podlagi spoštovanja omenjenih temeljnih vrednot. Zavedati se moramo, da živimo v pluralni družbi, kar pa tudi Cerkvi daje možnost, da se aktivno vključuje v skupno etično razprava in prispeva k izgradnji skupne evropske identitete. Evropski projekt se izvaja pod geslom »Različnost v enotnosti«. Razprava članov komisije je pokazala na različno interpretacijo temeljnih evropskih vrednot in kakšna je vloga Cerkve znotraj pluralne družbe. Nekateri predstavniki vzhodnoevropskih držav so bili kritični do poudarjanja evropskih vrednot, saj v tem vidijo nevarnost vsiljevanja liberalnega pogleda na svet vsem državam članicam.

Ob koncu srečanja so člani iz 17 držav predstavili najbolj aktualna področja povezana za etičnimi vprašanji v svojih državah. Predstavnik Slovenske škofovske konference dr. Roman Globokar je izpostavil sprejetje zakona o pomoči pri samomoru v Sloveniji in aktualno dogajanje ob prihajajočem referendumu za odpravo tega zakona. Vprašanje evtanazije in pomoči pri samomoru je navzoče tudi na Malti, v Nemčiji, Belgiji, Italiji, Španiji, na Nizozemskem in Portugalskem. V nekaterih državah so v zadnjem času sprejeli zakonodajo, ki bolj jasno določa, da obstajata samo dva spola in da so starši otroka oče in mati (Slovaška, Madžarska). Pomembne etične teme na kontinentu so še varnost, oboroževanje, vojna v Ukrajini, migracije in rodnost.

Dr. Roman Globokar