Spoštovani visoki gostje, dragi bratje in sestre!
Ob dnevu državnosti obhajamo sveto mašo za domovino. Bogu se zahvaljujemo, da obstajamo kot narod, da imamo ozemlje, na katerem živimo v miru in da smemo in moremo sodelovati in soustvarjati pri skupnem dobrem vseh nas in za našo državo Slovenijo.
Vsak človek ima potrebo in pravico po tem, da se spominja, se veseli novega in da svoj spomin – splet misli, čustev in občutkov, povezanih s pomembnim dogodkom – uporablja kot most med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo.
Sveto mašo obhajamo na predvečer praznika rojstva Janeza Krstnika, ki je bil most med staro in novo zavezo. Slišali smo evangeljsko pripoved o napovedi njegovega rojstva. Prizor je nabit s skrivnostjo, strahom, začudenjem, spraševanjem, presenečenjem in upanjem.
Janez Krstnik je napovedan kot Jezusov predhodnik, ki bo klical k spreobrnjenju srca in pripravil pot Bogu. Njegovo sporočilo ostaja aktualno – vabi k notranji prenovi, k sočutju in k večji povezanosti z Bogom, ne le skozi besede, temveč tudi skozi dejanja.
V dneh okoli praznika rojstva Janeza Krstnika je Slovenija pred dobrimi tremi desetletji doživela samostojnost in obljubo nove prihodnosti. Zdi se, da je vzdušje ob napovedi Krstnikovega rojstva mogoče primerjati občutju ob rojstvu naše države.
Tudi ob rojevanju sodobne slovenske države so bila prisotna raznovrstna čustva od strahu in zaskrbljenosti do hvaležnosti, čudenja, veselja in upanja. Vendar smo kmalu videli, da za spremembe in gradnjo lastne države zgolj zaznavanje občutij ni dovolj.
Mnogi so v razglasitvi in priznanju naše samostojnosti videli izraz Božje naklonjenosti do malega in trpežnega ljudstva, ki je živelo in preživelo na prepihu med severom, jugom, vzhodom in zahodom Evrope. Po misijonarjih, športnikih, učenjakih, zdravnikih in drugih velikih Slovencih je ime naše države in naroda postalo prepoznavno po vsem svetu.
Z duhovnega vidika pripoved o napovedi Krstnikovega rojstva spodbuja k razmišljanju o Bogu, ki je zvest svojim obljubam; o Bogu, ki deluje v človeški zgodovini; in o Bogu, ki je na delu tudi v na videz nemogočih razmerah. Govori o Bogu, ki se ljudem razkriva postopoma, preko duhovnega delovanja in preko človeškega odgovora. In nenazadnje, govori o Bogu, ki človeka vedno spremlja. Ga vabi v odnos z Jezusom Kristusom, k sodelovanju s sočlovekom ter k spreobrnjenju srca. Spremembe v družbi se začenjajo samo pri spremembah v nas samih.
Želim omeniti še eno podrobnost. Krstnik se med staro in novo zavezo nahaja kot nekakšen most. Most je v medčloveških odnosih podoba za povezovanje z drugimi. Most je tudi simbol prehoda in spremembe.
V življenju vsakega človeka in tudi naroda so prelomnice, ki zahtevajo premik iz enega obdobja v drugo. Živimo v času hitrih sprememb in negotovosti. Most predstavlja ta prehod, ki ga pogosto spremljata negotovost in strah, a tudi upanje in priložnost.
Papež Leon XIV. je v svojem nagovoru diplomatom, akreditiranim pri Svetem sedežu, s katerimi se je srečal 16. maja letos, spregovoril o treh dejavnikih, ki v današnjem svetu gradijo mostove med ljudmi in ljudstvi. Ti dejavniki so: mir, pravičnost in resnica.
Papež je poudaril, da je v krščanski perspektivi mir najprej in predvsem Božji dar. Dar miru je polnost Božjega življenja, ki nas medsebojno bogati in daje možnost duhovne rasti, ne glede na kulturno ozadje ali druge okoliščine. Dejanski mir med nami je sad pravičnosti, kjer je vsakdo spoštovan in deležen potrebnih pogojev za življenje.
Da živimo v tem miru, je potrebno sodelovanje vseh: države, ki ustvarja ustrezne pogoje za to, in posameznikov, ki pri tem dejavno sodelujejo.
Sveti oče je še dodal, da je prispevek verskih skupnosti k spodbujanju miru temeljnega pomena.
Izkušnja vere je temeljna razsežnost človeške osebe. Osmišlja bivanje in omogoča vzpostavljanje pravičnejše družbe ter miru. Tudi za Slovenijo si želimo, da bi vera postala bolj normalen in pozitiven del družbe, ki prispeva k dobrobiti posameznikov in družbe kot celote.
Drugi papežev poudarek je na pravičnosti. Naloga odgovornih v vsaki državi je, da si prizadevajo za vzpostavitev demokratične civilne družbe, kjer so zagotovljene možnosti dostojnega življenja za vse. Pri tem želim izpostaviti najprej vlogo družine kot osnovne celice družbe, ki temelji na trdni zvezi med moškim in žensko. Ta skupnost je majhna, a resnična osnova vsake civilne družbe.
Poleg tega je potrebno skrbeti za zaščito dostojanstva vsake osebe, zlasti najbolj ranljivih in nezaščitenih, od nerojenih do ostarelih, od bolnih do brezposelnih, bodisi državljanov bodisi priseljencev. V težki situaciji ali ranljivosti, poudarja papež, se lahko kadarkoli znajde vsak izmed nas.
Tretji dejavnik je resnica. Resnica je pogoj za vzpostavitev miru v narodni skupnosti. Živimo v času, ko besede dobivajo dvoumne in protislovne pomene. Zaznamuje nas virtualni svet s svojim spremenjenim dojemanjem resničnosti ter nenadzorovano dobiva vse večji vpliv. Tudi v teh okoliščinah želi Cerkev biti, kot Janez Krstnik, glas resnice o človeku in o svetu. Pri tem pa resnica nikoli ne more biti ločena od ljubezni.
Praznik državnosti nas vabi, da se soočimo z resnico o naši domovini, državi in nas samih. Vprašajmo se, kako je z našim odnosom do sočloveka, kako je s spoštovanjem dostojanstva človeške osebe in njenega življenja. Kako ščitimo vrednoto klasične družine, nenadomestljivo vlogo očeta in matere za vzgojo otrok. Kako se soočamo z migracijami, izzivi umetne inteligence in varovanjem okolja, v katerem živimo.
Za mirno sožitje in pravično družbo lahko naredimo vsak nekaj in skupaj veliko. Strnimo vrste in presezimo osebne zamere ter sodelujmo za skupno dobro vseh nas in prihodnosti sveta.
Ob obletnici samostojne države smo Bogu hvaležni za Slovenijo in vsakega njenega prebivalca. Hvala tistim, ki ste postavili temelje naši domovini in državi ter tistim, ki jo odgovorno vodite.
Ob dnevu državnosti vsem izrekam iskrene čestitke in vas vabim k sodelovanju za skupno dobro. Bodimo gradniki mostov in med seboj bratje in sestre!
Bog blagoslovi Slovenijo in vse njene prebivalce!
Msgr. dr. Andrej Saje,
novomeški škof in
predsednik Slovenske škofovske konference
