Predstavniki Slovenske škofovske konference (SŠK) so se danes na delovnem kosilu srečali s predsednikom vlade, kjer so izpostavili ključna odprta vprašanja v odnosu med Katoliško Cerkvijo in Republiko Slovenijo.
SŠK poudarja pomen iskrenega in spoštljivega dialoga med Cerkvijo in državo, ki temelji na načelih medsebojnega razumevanja in sodelovanja. Katoliška Cerkev si prizadeva za konstruktivno prisotnost v družbi – na področju vzgoje, izobraževanja, socialnega varstva in ohranjanja kulturne dediščine – in si želi reševanja odprtih vprašanj v skladu s 14. členom Sporazuma med RS in Svetim sedežem.
Na srečanju so bila obravnavana naslednja ključna vprašanja:
Obdavčitev objektov, kjer se vrši verska dejavnost
Zaradi neenotne prakse občin glede nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) objekti, v katerih se vrši verska dejavnost, postajajo finančno ogroženi. SŠK predlaga sistemsko ureditev, po kateri bi bili ti objekti, skladno z evropskimi standardi, oproščeni obdavčitve.
Skrb za sakralno kulturno dediščino
Zaradi pomanjkanja sredstev in previsokih obnovitvenih stroškov številne kulturne znamenitosti propadajo. SŠK poziva k sistemski podpori države pri ohranjanju te dediščine, vključno z oprostitvijo DDV za tovrstna vzdrževalna dela in ohranitvijo določb 106. člena obstoječega Zakona o varstvu kulturne dediščine, ki omogoča sistemsko financiranje varovanja obsežnih in pomembnih enot kulturne dediščine. Njegovo izpustitev iz novega zakona škofje ocenjujejo kot nazadovanje.
Spremembe Zakona o vrtcih
Predlog zakona omejuje delovanje zasebnih vrtcev, ki izvajajo javno veljavne programe, med njimi tudi katoliških. Cerkev predlaga ohranitev možnosti koncesij ter sofinanciranje vseh obstoječih vrtcev.
Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja
SŠK nasprotuje uzakonitvi pomoči pri samomoru, saj zakon po njenem mnenju ogroža temeljno človekovo pravico do življenja ter odpira številna moralna in etična vprašanja. Cerkev poziva k zavrnitvi zakonskega predloga.
Pokop žrtev medvojnega in povojnega nasilja
Cerkev poudarja pomen dostojnega pokopa vseh žrtev nasilja, tudi komunistične revolucije, kot izraz spoštovanja do človekovega dostojanstva in kot ključni korak k narodni spravi. Ustrezno urejen pokop naj pomeni tudi priznanje, da je spomin na vse žrtve medvojnega in povojnega nasilja del narodovega spomina, pri čemer bi jim bila odvzeta tudi krivično oznako izdajalcev in »kolaborantov«. Za posmrtne ostanke, izkopane iz grobišča pod Macesnovo gorico, vidimo kot najbolj primeren kraj pokopališče na ljubljanskih Žalah.
SŠK izraža pripravljenost za nadaljevanje dialoga ter pričakuje, da bo država odgovorno in spoštljivo pristopila k reševanju odprtih vprašanj, ki zadevajo versko svobodo, vzgojo in izobraževanje ter varovanje kulturne dediščine.
