Ob 80. obletnici umora duhovnika Filipa Terčelja so 10. januarja 2026 v konkatedrali v Novi Gorici na spominskem Terčeljevem večeru podelili tudi nagrado Filipa Terčelja. Prvi prejemnik je posthumno Bogdan Vidmar.
Vir novice: Družina
Anton Harej, predstavnik Civilne iniciativa TBH ter predsednik komisije za izbor in podelitev nagrade Filipa Terčelja, je predstavil odločitev, da ob 80. obletnici nasilne smrti duhovnika, narodnega buditelja, vzgojitelja, pesnika in pisatelja Filipa Terčelja (1892–1946) ustanovijo nagrado Filipa Terčelja. Navedel je dva razloga. Da se, ime Filipa Terčelja iztrga iz rok pozabe. »Da bodo tudi naši otroci vedeli, kdo je bil Filip Terčelj. Bil je oseba resnice in pravice, ljubila je svoj narod, jezik, kulturo, vero, identiteto. Prisegala je na ideale, v smislu upravljanja države, na demokracijo.«
In da nagradijo vidno osebo v goriškem okolju, »ki so ji pomembne (ali svete) stvari, ki so bile svete tudi Terčelju: družina, narod, jezik, krščanska vera, kultura in nenazadnje resnica. To so vrednote, ki so na preizkušnji tudi v današnjem svetu. Dopuščamo vseh vrst svoboščin, na našo krščansko identiteto, pa žal pozabljamo.«
Priznanje za delo v skladu z vrednotami, za katere si je prizadeval Filip Terčelj
Nagrado bodo vsako leto podelili Goričanki, Goričanu ali goriškemu društvu, ki deluje v mejah zgodovinske Goriške, torej v matici in v zamejstvu, kot priznanje za delo v skladu z vrednotami, za katere si je prizadeval Filip Terčelj.
Pri nagradi zasledujejo tri osnovne stebre: krščanstvo, slovenstvo, demokracija. Pozorni bodo na področja delovanja, ki so bila tudi Terčelju še posebej dragocena: mladi in njihova vzgoja, spodbujanje kulturnega in prosvetnega življenja, besedna in cerkvena glasbena umetnost. Zaradi Terčeljeve tragične smrti, bo nagrada imela senzitivni odnos tudi do spodbujanja k spravi med narodi na našem območju (predvsem med slovenskim in italijanskim narodom) ter spravo znotraj slovenskega naroda.
Nagrado v prvi polovici januarja podeljuje šestčlanska komisija, ki jo za dobo treh let imenujejo člani Civilne iniciative TBH. V prvi triletni sestavi so: Anton Harej, predsednik (družba in politika), Erika Jazbar, članica (zamejstvo), dr. Marko Pregeljc, član (izobraževanje), Marjeta Štrancar, članica (raziskovalna dejavnost), Oton Filipič, član (gospodarstvo) in dr. Renato Podbersič, član (humanizem).
Prvo nagrado Filipa Terčelja so podelili posthumno duhovniku Bogdanu Vidmarju
Prvo nagrado Filipa Terčelja so podelili posthumno duhovniku Bogdanu Vidmarju, ki si je še posebej prizadeval za vrednotenje ter ohranjanje spomina na življenje in delo Filipa Terčelja. V utemeljitvi so navedli enajst konkretnih razlogov.
Bogdan Vidmar je bil škofov vikar za Evropsko prestolnico kulture. V letih od 2022 do 2025 je skrbel za delovanje cerkvenega odbora, ki ga je koprska škofija imenovala z namenom vključitve cerkvenih ustanov v program EPK 2025. Cerkveni odbor je oblikoval nov Zavod 1539, ki ga je ustanovila škofija Koper, za direktorja pa so imenovali Bogdana Vidmarja. Zavod je pripravil ali je sodeloval pri pripravi več projektov za EPK 2025 s poudarkom na sodelovanju in vzgoji za trajni mir med narodoma.
Bil je vicepostulator Terčeljevega beatifikacijskega postopka: od leta 2010 si je prizadeval za spoznavanje in ohranjanje spomina na duhovnika Filipa Terčelja z romarskimi shodi v Logu pri Vipavi, pohodi na Kovk, spominskimi mašami ob obletnicah rojstva 2. februarja in smrti 7. januarja. Aktivno je raziskoval okoliščine Terčeljeve mučeniške smrti v Selški dolini.
Bil je duhovni asistent goriške območne skupnosti DKPS
Bogdan Vidmar je sodeloval z zamejstvom, Goriško in Videmsko nadškofijo v Gorici, občino Gorica ter z različnimi zavodi na Goriškem (Karitas, prostovoljna društva, župnije: Sv. Rok – San Rocco, Porčinj, Ronke, Števerjan). Nadaljeval je prizadevanja in stike s člani pobude Concordia et Pax, ki si že daljše obdobje prizadeva za resnično spravo med narodoma. Podpiral je skavte in skavtstvo na Goriškem, soustanovil je odrasle skavte v Novi Gorici Goriški jazbeci. Bil je duhovni asistent goriške območne skupnosti Društva katoliških pedagogov Slovenije in sodeloval je pri pripravi osrednjega letnega srečanja Društva katoliških pedagogov Slovenije, 5. aprila 2025 v Novi Gorici.
Pobuda za dostojen pokop ubitih leta 1945 na Goriškem
Bil je soorganizator čezmejne konference slovenskih in italijanskih zgodovinarjev 2. aprila 2025 v Novi Gorici, ki je sprožila pobudo za dostojen pokop ubitih v maju in juniju 1945 na Goriškem. Na pobudo Irene Doljak iz Grgarja je bil glavni organizator maše pri jami Zalesnika nad Trnovem, 14. junija 2025.
Na njegovo željo so 22. novembra 2025 postavili velik lesen križ in ikono svete Katarine na hribu Svete Katarine nad Novo Gorico, kjer je nekoč stala cerkev. Prav tako si je prizadeval za ovrednotenje prvih zgodovinskih dokazov prisotnosti krščanstva na Goriškem (Solkanska oljenka iz 4. stoletja).
Trudil se je povezovati razne iniciative in pobude na Goriškem
Bogdan Vidmar je bil srčen dušni pastir, ki se je trudil povezovati razne iniciative in pobude na območju Goriške z zavedanjem, da Goriška potrebuje močan center oz. mesto, v katerem se srečujejo katoliški izobraženci ter delujejo na različnih področjih političnega in družbenega življenja (kulture, umetnosti, religije, humanizma, izobraževanja, raziskovanja, gospodarstva vključno s turizmom). Anton Harej: »Vse tu danes navzoče organizatorje tega dogodka je povezal in združil ravno Bogdan Vidmar.«
V imenu družine Vidmar iz Cola je nagrado prevzel Peter Vidmar, brat Bogdana Vidmarja.
