Pod večerno osvetlitvijo mariborske sinagoge je sinoči, v torek, 21. januarja, potekala poglobljena razprava o pomenu svetega leta v Svetem pismu. Dogodek je privabil obiskovalce, ki so želeli poglobiti svoje razumevanje teološkega pomena jubilejnih let. Gost večera je bil priznani strokovnjak dr. Samo Skralovnik.

Skralovnik je priznan strokovnjak na področju svetopisemskih študij in misijonar upanja v mariborski nadškofiji, sicer pa docent na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer deluje pri Katedri za Sveto pismo in judovstvo.

Čas odpuščanja, sprave in obnove

Gost večera je osvetlil pomen svetega leta v Svetem pismu, njegove teološke in zgodovinske vidike ter aktualnost za sodobni čas. Poudaril je, da jubilejno leto v Svetem pismu predstavlja čas odpuščanja, sprave in obnove. V stari zavezi so ta leta pomenila osvoboditev sužnjev, odpuščanje dolgov in vračilo zemljišč, v novi zavezi pa Jezus razkriva globlji pomen teh dejanj, ko napoveduje leto Božje milosti.

Ko razmišljamo o svetem letu, ni dovolj, da ga obravnavamo zgolj v koordinatah cerkvenih tradicij. Da bi razumeli pomen svetega leta, je treba narediti korak nazaj, k temeljnim zgodbam, kot je obljuba Abrahamu. »Sveto pismo je zgodba o zemlji, o obljubi, naselitvi, izgubi, zlorabi in ponovni poselitvi,« je pojasnil Skralovnik. Ta motiv obljubljene zemlje, ki se ponavlja v Svetem pismu, je tesno povezan s konceptom svetega leta. To obdobje naj bi v judovski tradiciji omogočalo osvoboditev, spravo in obnovo ter opominjalo na odgovornost do zemlje.

»Če danes pogledamo stanje na Bližnjem vzhodu, vidimo, da se stvari še vedno vrtijo okoli vprašanja zemlje – čigava je, kdo sme biti tam,« je dodal Skralovnik in poudaril, kako aktualna je ta zgodba tudi danes.

Bog je vrhovni lastnik zemlje, ljudje so najemniki

Poudaril je, da je razumevanje pojma lastništva v Svetem pismu ključno za razumevanje odnosa med ljudmi in Bogom ter med ljudmi samimi. Bog je v Svetem pismu predstavljen kot vrhovni lastnik zemlje, ljudje pa zgolj kot njeni najemniki, kar odpira vprašanja o odgovornosti in pravičnosti.  

Samo dejstvo, da preroki so, kaže, da je bilo nekaj narobe. (Samo Skralovnik)

Skozi celotno predavanje je razlagal, kako je bila zemlja v starodavnem Izraelu razdeljena in kako so svetopisemska načela urejala družbene odnose. Opisal je svetopisemski pojem tujcev, ki niso imeli enakih pravic kot Izraelci. Preroki so v tem kontekstu igrali pomembno vlogo kot kritiki družbenih krivic. Pri tem je opozoril: »Samo dejstvo, da preroki so, kaže, da je bilo nekaj narobe.« Poudaril je, da sta vera in pravičnost v Svetem pismu neločljivo povezani z vsakdanjim življenjem in dodal, da duhovnost ne more obstajati brez reševanja primarnih potreb ljudi.

Vrnemo se v izhodiščno stanje 

»Koncepta svetega leta ne moremo razumeti ali pa ga težko razumemo brez razumevanja koncepta zemljiškega lastništva. V Stari zavezi imamo obljubo Boga, da daje Izraelu in vsakemu posamezniku zemljo, na kateri lahko živi in časti svojega Boga. Odločbe in določila svetega in jubilejnega leta poskušajo teološko misel, da je Bog lastnik Zemlje in da so Izraelci najemniki, kjer živijo in častijo svojega Boga, zaščititi. Te določbe ščitijo pravico do lastništva zemlje in zagotavljajo, da se na vsakih petdeset let vrnemo na izhodiščno stanje, kar omogoča vsakemu članu skupnosti dostop do materialnih sredstev, zlasti v času, ko peščica ljudi hitro pridobi veliko zemljišč,« je dejal Skralovnik. 

»Mislim, da si moramo prizadevati, da živimo ta jubilej, ki pomeni čas posebne milosti,« je povedal Skralovnik. 

Kako živeti jubilej? 

Skralovnika smo na koncu predavanja vprašali, kako po njegovem mnenju živeti ta jubilej? »Mislim, da si moramo prizadevati, da živimo ta jubilej, ki pomeni čas posebne milosti. Po mojem mnenju posebna milost ni le na petdeset, petindvajset ali sto let, temveč je prisotna ves čas. Kot pravi evangelist Luka, je "danes zdaj". Sveto pismo uporablja dva izraza za čas: Kronos in Kairos. Kronos je preprost čas, ki teče tik-tak, nekaj šteje, mine in se ponovi. Kairos pa pomeni milostni čas. Zato se moramo zavedati, da je to ena glavnih poant jubilejev in posebnih priložnosti: da živimo ta milostni trenutek, ki je vedno prisoten, le mi nismo vedno odprti zanj.«

Vir: Družina