Vsako leto obeležujemo Slomškov praznik 26. novembra. Na Škofijski gimnaziji Antona Martina Slomška pa njegov rojstni dan praznujemo z dogodkom Slomškovanje.

Zjutraj smo se vsi dijaki zbrali v dvorani, kjer smo dan začeli s slovensko himno ter kratkim dokumentarnim filmom o čebelah, ki so letos glavna tema delavnic. Po kratkem uvodu so se dijaki prvih in drugih letnikov razdelili v sedem delavnic.

V prvi delavnici so dijaki z mentorico Damjano Krivec Čarman ustvarjali adventne venčke, ki smo jih na koncu dneva blagoslovili ter razporedili po učilnicah. Izdelovali so ekološke adventne venčke, kar pomeni, da jih lahko zavržemo v biološke odpadke. Obroči venčkov so iz odpadnega starega papirja, oviti z mahom. Sveče so narejene iz satnic, okraski pa so najdeni v naravi: storži, šipek, lupine citrusov.

Druga delavnica je bila namenjena barvanju panjskih končnic. Delavnico sta vodila mag. Mišo Petrović, direktor Zavoda RAZVOJ, in mentorica Anica Lorenčič Rukav. Barvanje končnic ima dolgo tradicijo, ki traja že 150 let in jo sedaj skušajo med mladimi ponovno obuditi.

V delavnici domača lekarna, ki jo je pripravila Jožica Brecl, so pridobivali propolis iz namensko nastavljenih mrežic, ki jih je v svoj čebelnjak vstavil ekološki čebelar g. Janez Jezernik. S propolisom so napolnili kapalne ter pršilne stekleničke. Ukvarjali so se s predelavo propolisa in njegovimi zdravilnimi učinki.

Mazila iz čebeljega voska so izdelovali v farmacevtski delavnici pod mentorstvom Andreje Navršnik Kačič in Brigite Žaucer. Posvetili so se tudi izdelavi logotipa, ki bo služil temu izdelku.

Da pa ne bi pozabili Slomškovega rojstnega dne, so v eni od delavnic, pod mentorstvom Mojce Tomšič, prebirali Slomškove misli. Ob tem so razmišljali, kako bi misli umestili v današnji čas in kaj nam Slomšek z njimi želi povedati danes.

Dijaki pa so bili zelo aktivni tudi v delavnici kreativno pisanje. Vodili sta jo Andreja Vidmar in Alenka Bratuša. Posvečali so se svojim lastnim zgodbam. Skozi podobe in avtentične metafore so napisali zgodbe ali pesmi. Izdelovali so tudi voščilnice.

V delavnici marljive čebelice pa je zadišalo po svežih medenjakih. Izdelovali so tudi balzam za ustnice iz medu ter kvačkali čebelice. Da je v delavnici potekalo vse brezhibno, sta poskrbeli Manica Medved in Milanka Sobočan.

Osrednji del Slomškovanja za tretje in četrte letnike se je odvijal v dvorani, kjer je bila okrogla miza o osamosvojitvi Slovenije. Dijake je nagovoril g. ravnatelj in poudaril pomembnost slovenske osamosvojitve. Sledil je kratek ogled filma, ki je predstavil naše goste. To so bili: prvi minister za zunanje zadeve RS Dimitrij Rupel, prvi slovenski obrambni minister Janez Janša, prvi predsednik vlade RS Lojze Peterle in pravnik za področje teorije o državi Andrej Fink.

Svoje spomine na osamosvojitev in takratno dogajanje je z nami delil Lojze Peterle. Spomine je povezal z zgodovinskimi dogodki ter nam na kratko obnovil osamosvojitveno pot.

Janez Janša nam je pojasnil, da je znanje za vodenje ministrstva črpal predvsem iz lastnih izkušenj: študij obramboslovja in služenje vojaškega roka v JLA. Govoril je tudi o različnih pogledih današnje mladine in svobodi medijev.

Dimitrij Rupel pa je svoj čas namenil predvsem mednarodnemu priznavanju Slovenije. Povedal nam je kratko anekdoto, ko se je sestajal z državnim sekretarjem v Washingtonu. Ko je prišel prvič, mu niso ponudili ničesar. Drugič je dobil kavo, tretjič pa sta skupaj odšla na kosilo. Četrtič mu je ponudil, da Amerika na Ruplov rojstni dan (7. april) prizna samostojno Slovenijo.

G. Fink je svojo mladost preživel v tujini. V času osamosvojitve je bil ravno v Slovenji, kar mu je bilo v veliko veselje. Povedal je, da sta mu tujina in zunanji pogled omogočila širšo perspektivo na takratno dogajanje. Razložil nam je tudi, zakaj so nas druge države priznale.

Po kratkem odmoru so četrti letniki prisostvovali otvoritvi razstave o Rudolfu Maistru, ki jo je vodil dr. Martin Bele. Rdeča nit predstavitve je bila razširjena družina Rudolfa Maistra. Bili so priča razlagi in poskusu reprodukcije družinskega drevesa družine Maister. O njegovih sorodnikih se ne ve veliko, večina pa se jih je ukvarjala z lončarstvom, kar je popolno nasprotje generala. Večina prednikov je živelo v okolici Ptuja, zato še danes na tem območju zasledimo priimek Maister.

Tretji letniki so se razdelili v dve skupini. Prva skupina je poslušala o zgodovini Slovenije med osamosvojitveno vojno ter političnem stanju po vojni. Iskal se je tudi odgovor na vprašanje: Zakaj smo lahko ponosni Slovenci? Druga skupina je razmišljala o samozavesti, etiki in morali. Vse to pa je temeljilo na tematiki domoljubja. Prvo skupino je vodil g. Franc Breznik, drugo pa ga. Mojca Škrinjar.

Po končanih dejavnostih so se predstavniki razredov pomerili v tradicionalnem teku po stopnišču. Tekmo sta zmagala predstavnika 1. b-razreda. Sledila je še zaključna prireditev z blagoslovom adventnih venčkov in, kot se za praznovanje spodobi, tudi s torto.

O Slomškovanju je spregovoril tudi g. ravnatelj Samo Repolusk. Povedal je, da je to eden največjih praznikov naše šole. Idejo je pred štirimi leti predstavila Mojca Kelbič Đajić. Dijaki in profesorji moramo namreč dati večji poudarek našemu zavetniku ter njegovemu prispevku naši šoli na duhovnem področju. Dijaki obujajo nacionalno zavest, letos pa je poseben poudarek na čebelarstvu.

Pija Šumenjak, Lina Simerl, Klara Paulina Golob, Danaja Klampfer