V Rimu so se na jubilejnem romanju v svetem letu zbrali predstavniki Bogu posvečenega življenja, med njimi tudi skupina redovnikov in redovnic iz Slovenije. Prvi dan je bilo v ospredju romanje k svetim vratom ter obhajanje zakramenta sprave v različnih jubilejnih cerkvah. Zvečer so se zbrali v baziliki sv. Petra pri molitvenem bedenju, v četrtek dopoldne pa je papež Leon XIV. z njimi obhajal sveto mašo. V homiliji se je zaustavil pri treh glagolih iz Lukovega evangelija: prositi, iskati in trkati. Dejal je, da človek za to, da bi bil resnično srečen, potrebuje trajne, trdne izkušnje ljubezni; o tem po njegovih besedah v današnjem svetu lahko pričujejo posvečene osebe.

Slovenski romarji bodo v Rimu ostali vse do nedelje, ko bodo obiskali še Assisi.

Objavljamo nekaj osebnih vtisov redovnic:

»Romarji upanja, naša slovenska skupina. Pot od Angelskega gradu do Svetih vrat je trajala dve uri. Da smo lahko stopili skozi sveta vrata pa še pol ure. Pa vendar mi ni bilo težko stati v množici romarjev, večinoma redovnikov in redovnic z vsega sveta. V naši bližini je bila skupina mladih dominikancev iz Poljske, ki so prepevali litanije vseh svetnikov in mi smo jim odgovarjali v slovenščini. Ko smo bili že blizu svetih vrat so bile med nami sestre iz Indije in lahko si prisluhnil "melodiji" njihovega jezika. Ko sem se ozrla nazaj, sem videla neprehodno množico ljudi. A kljub vsemu je bilo čutiti med nami povezanost in "enost ". Naše romanje se je tako prepletalo z molitvijo, pesmijo in tihim čakanjem in premikanjem naprej. V cerkvi sv. Petra pa zopet množica bratov in sester z vsega sveta. Lepo in močno doživetje naše edinosti in raznolikosti v Cerkvi.« (s. Cirila, Slovenija)

»Ravno v času jubileja za posvečene osebe sem v Rimu na krajšem izobraževanju. S s. Teresijo iz Kenije sva videli, da se lahko udeleživa molitvene vigilije v baziliki sv. Petra. Ko sva se želeli vključiti v dolgo čakajočo vrsto, sem zagledala slovensko zastavo. Jubilej je tako postal tudi srečanje. Zdelo se mi je, da je kot redovniški dan. Zelo s me je dotaknilo, da je imela vigilija velik poudarek na molitvi za mir, osebnih pričevanjih, poslušanju Božje besede, premišljevanju ter tišini. Ko bo mogoče, bi rada premišljevala tudi papeževe besede za nas.« (s. Zorica, Senegal)

»Občutila sem veliko veselje ob srečanju s papežem po maši. Nežen pogled, ki se je dotaknil mojega srca. Znamenje upanja v tem jubilejnem letu.« (s. Christiana, Avstrija)