Na povabilo koprskega škofa msgr. dr. Petra Štumpfa je v torek, 11. novembra, baziliko Svetogorske Kraljice obiskal madžarski zunanji minister, gospod Péter Szijjártó.

Ob tej priliki je škof daroval sveto mašo za padle vojake prve svetovne vojne, med katero je na soški fronti padlo tudi 40 tisoč madžarskih vojakov. Pri sveti maši so bili prisotni tudi madžarski zunanji minister, podpredsednik Vlade Republike Slovenije in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, gospod Matej Arčon; minister za kohezijo in regionalni razvoj, gospod dr. Aleksander Jevšek; veleposlanik Republike Madžarske v Sloveniji, gospod Andor Ferenc Dávid; duhovniki, romarji iz župnije Lendava, župani okoliških občin ter predstavniki izobraževalnega, kulturnega in družbenega življenja.

Po sveti maši sta se škof in madžarski zunanji minister srečala v zasebnem daljšem pogovoru, med katerim sta govorila o aktualnih temah v Evropi, Sloveniji in na Balkanu. Prispevek škofa Štumpfa v pogovoru z ministrom Szijjártom objavljamo v nadaljevanju.

Odprta vprašanja med Katoliško Cerkvijo v Sloveniji in Republiko Slovenijo

Cerkev v Sloveniji želi kljub zapletenim razmeram v današnjem času prispevati k spodbujanju miru, pravičnosti in solidarnosti med narodi. Naša krščanska skupnost se zavzema za vsakodnevno in konkretno uresničevanje teh vrednot. Posebej smo ponosni na medverski in ekumenski dialog, ki ga že desetletja gojimo ter na prispevek naših dobrodelnih ustanov k konkretnim potrebam na našem območju. Prav tako smo slovenski katoličani ponosni, da na narodnostno mešanem ozemlju Slovenske Istre in Prekmurja gojimo dvojezičnost in spoštljivo sožitje med narodi.

Slovenski katoličani ocenjujemo, da je dialog med Katoliško Cerkvijo v Sloveniji in državo ključnega pomena, da lahko uresničujemo versko svobodo ter oznanjamo evangeljske vrednote pravičnosti in ljubezni. Dialog mora biti iskren, državotvoren in dobronameren. Katoliška Cerkev ne želi zase neutemeljenih privilegijev, želi pa imeti svoje mesto v družbi ter enake možnosti, kakor jih ima Cerkev v drugih primerljivih evropskih državah. Nič več in nič manj.

Ne gre spregledati dejstva, da velikokrat ravno vera omogoča posamezniku osmišljanje njegovega življenja, zaradi česar je lahko še boljši aktiven državljan. Katoliška Cerkev se preko svojih organizacij dejavno vključuje v dobrodelne dejavnosti v družbi. Ključno vlogo pri tem ima Karitas, obstajajo pa še številne druge organizacije. Prav tako je zelo dejavna na področju vzgoje in izobraževanja. Tudi na področju socialnega varstva in dela s starejšimi je Cerkev zelo dejavna, saj duhovniki redno obiskujejo bolne in ostarele ter jim prinašajo upanje. Cerkev je ustanovila več domov za starejše po naših župnijah. Ne moremo spregledati nenadomestljive vloge, ki jo imajo naši duhovniki pri ohranjanju bogate kulturne dediščine.

Sodelovanje Cerkve z državo na socialnem področju

Cerkev sodeluje z državo na socialnem področju preko organizacije Karitas. Ta je bila ustanovljena leta 1990 in je dobrodelna ustanova Katoliške Cerkve, ki izvaja karitativno in socialno poslanstvo. Njeno poslanstvo je v slovenski družbi zelo cenjeno. V letu 2024 je z različnimi programi (materialna pomoč, družabništvo, letovanja, socialno-varstveni programi) pomagala več kot 140 tisoč osebam, vključno 30 tisoč otroki in 41 tisoč starejšimi. Razdelila je skoraj štiri tisoč ton hrane in na 304 razdelilnih mestih podprla 40 tisoč gospodinjstev oz. več kot 90 tisoč socialno ogroženih oseb. Leta 1990 je odprla prvi Materinski dom, danes pa upravlja osem materinskih domov, eno varno hišo in sedem terapevtskih skupnosti za zasvojene, kjer je letno obravnavanih preko tristo oseb, programe pa večinoma sofinancira Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Karitas je soustanovila ambulante za osebe brez zdravstvenega zavarovanja (Ljubljana, Maribor) in ljudske kuhinje (Maribor, Murska Sobota, Žalec). Škofijske Karitas razvijajo programe, kot so materinski domovi v Murski Soboti, projekt Efrem v Celju (humanitarni program namenjen posameznikom, ki se zaradi različnih življenjskih okoliščin znajdejo brez strehe nad glavo) in projekt »Donirana hrana« v Mariboru. Leta 2020 je bila ustanovljena YoungCaritas Slovenija, ki vključuje 2.500 mladih prostovoljcev.

Ob poplavah 2023 je Karitas pomagala 5.000 gospodinjstvom z več kot 14,5 milijona evrov pomoči. Podpira tudi begunce, migrante in žrtve trgovine z ljudmi, npr. družine v Venezueli in repatriirane osebe. Na preventivnem področju izvaja akcijo »40 dni brez alkohola« in delavnice o trgovini z ljudmi. V tujini je leta 2024 razdelila štiri milijone evrov pomoči, gradila šole, vrtce, zdravstvene centre in vodnjake v Afriki ter podprla 350 staršev tako, da jim je omogočila delo. Za Ukrajino je zbrala blizu štiri milijone evrov za humanitarno pomoč, poslala več kot štiristo ton materiala in obnovila objekte. Karitas sodeluje z Ministrstvom za zunanje in evropske zadeve in pomaga na Balkanu z obroki, šolskimi potrebščinami in obnovo domov.

Predstavitev sodelovanja Cerkve in države

Želimo poudariti, da si Cerkev prizadeva, da bi na različnih področjih dajala svoj delež k splošni blaginji naše države. Zavedamo se, da je mogoče vsa odprta vprašanja rešiti z dialogom.

Dialog ni pomemben samo iz vidika krepitve medčloveških odnosov, pač pa tudi zaradi potrebe po uresničevanju zavez iz 14. člena Sporazuma med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih, kjer je jasno navedeno, da si bosta obe strani »nadalje prizadevali obravnavati vsa odprta vprašanja, ki niso predmet sporazuma, z namenom njihove sporazumne rešitve«.

Varovanje sakralne kulturne dediščine

Sakralna kulturna dediščina je pomemben del nacionalne identitete in zgodovine. Slovenija ima številne cerkve, samostane in druge verske objekte, ki so z vidika kulturne dediščine izjemno dragoceni. Prav tako Katoliška Cerkev v Sloveniji skrbi za številne knjižnice, muzejske zbirke in druga umetniška dela, ki sodijo v sam vrh evropske umetnosti. Vendar pa je njihovo varovanje ogroženo zaradi pomanjkanja sistemskih rešitev, nezadostnega financiranja in obdavčitve, kar močno bremeni župnije, ki skrbijo za te objekte. Župnije preko prostovoljnih darov vernikov nosijo največje breme za redno vzdrževanje in ohranjanje slovenske kulturne dediščine.

V Sloveniji imamo tudi porast kristjanofobnih dejanj, kot so vandalizem, sovražni govor in druge oblike nestrpnosti. Velikokrat so naše cerkve deležne žaljivih grafitov, ki so uperjeni zoper vernike in institucijo (omeniti poškodovanje fresk, vlome v cerkve in župnišča, grafitiranje) kot tudi na sistemski ravni z zmanjševanjem pravic verskih uslužbencev.

Referendum proti Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ)

Državni zbor Republike Slovenije je na seji 17. oktobra 2025 sprejel odlok o razpisu zakonodajnega referenduma o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (Uradni list, številka 80/2025). Referendumsko vprašanje se glasi: »Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 24. julija 2025?«. Glasovanje bo v nedeljo, 23. novembra 2025. 

Zakon, ki uzakonja pomoč pri samomoru, je bil vložen v zakonodajni postopek v začetku leta 2025. Na predmetno tematiko so se škofje in Cerkev v Sloveniji v preteklih letih že večkrat odzvali. Leta 2024 je bil izveden posvetovalni referendum o vprašanju (t. j. o uzakonitvi) pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ji je izreklo podporo 54 % volilnih upravičencev, ki so prišli na volišče, ob tem, da je bila udeležba približno 40 %.

Katoliška Cerkev ima dolžnost, da pozove svoje vernike in vse državljane, naj se udeležijo referenduma in takšen zakon zavrnejo, ker je v nasprotju z zapovedjo »Ne ubijaj!« in Jezusovo zapovedjo ljubezni do bližnjega. Če Katoliška Cerkev ne bi javno nasprotovala in delovala proti uveljavitvi tega zakona, bi zatajila svoje poslanstvo. To ni politično vprašanje, temveč vprašanje dostojanstva vsakega človeka, ki izhaja iz njegove bogopodobnosti. Kristjani imamo dolžnost, da v vsakem, še posebej v najbolj šibkih bratih in sestrah, prepoznamo obraz Jezusa Kristusa.

V Katoliški Cerkvi ocenjujemo zakon kot sporen, ker posega v pravico do nedotakljivosti človekovega življenja, ki je temeljna ustanovno zagotovljena človekova pravica. Hkrati pušča odprta pomembna moralna vprašanja in druge težave: nezadostnost paliativne oskrbe; stiske bolnikov; nedopustno obravnavo človeškega življenja kot »manjvrednega«; odpiranje možnosti zlorab; vprašanje avtonomnosti človeka, ki ni enaka izoliranosti; vprašanje celostne skrbi za bolnike in  svojce; vprašanje prikritega pritiska k predčasnemu končanju življenja.

Pokop žrtev medvojnega in povojnega nasilja

Katoliška Cerkev v Sloveniji se zavzema za dostojen in časten pokop vseh posmrtnih ostankov žrtev medvojnega in povojnega nasilja, vključno z žrtvami komunistične revolucije. Pravica do pokopa je temeljna človekova pravica in civilizacijska norma, ki izraža spoštovanje do življenja, ne glede na zgodovinske okoliščine ali ideološke delitve.

Cerkev poudarja, da nepokopani posmrtni ostanki predstavljajo grobo kršitev človekovega dostojanstva in naravno pravico do spomina. Dostojen pokop je ključnega pomena za spravo v družbi, saj omogoča celjenje zgodovinskih ran ter ustvarja pogoje za pravično soočenje z zgodovino. Glede mesta pokopa je treba upoštevati željo svojcev.

Romsko vprašanje v Sloveniji

V slovenski javnosti močno odmeva dogodek, ki se je zgodil v noči iz 24. na 25. oktobra 2025. Po podatkih Policijske uprave Novo mesto naj bi osumljeni romski 21-letnik v središču Novega mesta, v bližini stavbe novomeške škofije, napadel družinskega očeta, ki je prišel po sina, medtem ko je bil ta na zabavi v enem od tamkajšnjih lokalov. Zaradi hudih poškodb glave je 48-letni oče pozneje izgubil življenje v bolnišnici. Novomeški škof Andrej Saje je ob tem obsodil nasilno dejanje in vsako obliko nasilja, »ki se v zadnjem času na širšem območju Dolenjske žal stopnjuje in ogroža mirno sožitje med ljudmi. Kot politična posledica nasilnega dejanja sta odstopila minister za notranje zadeve in ministrica za pravosodje.

Romsko vprašanje je aktualno tudi v Katoliški Cerkvi v Sloveniji, ki mu že več let namenja posebno pastoralno skrb. Ta vključuje

• Mednarodna sodelovanja: Slovenski duhovniki sodelujejo na svetovnih in evropskih kongresih za pastoralo Romov, kjer aktivno sodelujejo pri vodstvenih funkcijah in pripravi predavanj.
• Izobraževanje in izmenjava izkušenj: Organizirajo se srečanja pastoralnih delavcev, ki delajo z Romi, namenjena izobraževanju, izmenjavi izkušenj in poglobitvi različnih pastoralnih tem.
• Prevod verskih vsebin: Izvedeni so prevodi Svetega pisma (za otroke) in Katekizma v romski jezik, prav tako molitveniki in različne izdaje v romskih narečjih.
• Pastoralne dejavnosti ob Marijinih praznikih: Na pomembnih Marijinih praznikih, kot so procesije in verske aktivnosti, se organizirajo duhovna srečanja in spremljanje Romov, zlasti v Brezjah, Novi Štifti, Turnišču in drugih božjepotnih središčih.
• Duhovno oskrbovanje: pastoralni asistenti, nekateri duhovniki in en stalni diakon skrbijo za pastoralno oskrbo Romov, vključno s katehezo in zakramenti, ter organizirajo cerkvene praznike, kot so procesije in priprava jaslic.

   Besedilo je dosegljivo tudi v italijanščini.