V Irskem Marijinem narodnem svetišču Knock je v tednu od 21. do 24. oktobra potekalo redno leto srečanje rektorjev in sodelavcev Evropskih Marijinih narodnih svetišč.
Leta 2003 je nastala Evropska marijanska mreža (Rete Mariana Europea), ki med seboj povezuje 22 evropskih Marijinih svetišč, v 20 državah. Začetnik Mreže evropskih Marijinih svetišč je bil škof msgr. Jacques Perrier iz Lurda. K medsebojnemu povezovanju je povabil rektorje Evropskih Marijinih narodnih svetišč. Prvo srečanje je potekalo prav v francoskem Marijinem narodnem svetišču Lurd. Slovensko Marijino narodno svetišče Brezje je v Mreži prisotno od vsega začetka, pridružilo se je na pobudo tedanjega ljubljanskega nadškofa msgr. dr. Franca Rodeta.
Letošnje srečanje je potekalo v Irskem Marijinem narodnem svetišču Knock. Udeležilo se ga je 31 predstavnikov iz 17 Marijinih narodnih svetišč. Med njimi tudi rektor Slovenskega Marijinega narodnega svetišča Brezje, dr. p. Robert Bahčič ter vodja Romarskega urada Brezje, dr. Andreja Eržen Firšt. Ostali udeleženci srečanja: Knock (Irska), Einsiedeln (Švica), Banneux (Belgija), Vilnius (Litva), Mariapocs (Madžarska), Lurd (Francija), Fatima (Portugalska), Zarvanytsya (Ukrajina), Walsingham (Velika Britanija), anglikansko svetišče Walsingham, Mellieha (Malta), Altötting (Nemčija), Zaragosa (Španija), Szentkút (Madžarska), Csíkszomlyó (Romunija) ter Marija Bistrica (Hrvaška).
Vsakoletna srečanja rektorjev ter sodelavcev Evropskih Marijinih narodnih svetišč so odlična priložnost za izmenjavo izkušenj, mnenj ter načrtov za prihodnost. Ena od osrednjih tem letošnjega srečanja je bilo sveto leto upanja.
Srečanje vsako leto pričnemo s sveto mašo, tako smo se tudi letos skupaj zbrali v kapeli prikazovanj Device Marije. Uvodno somaševanje je vodil rektor svetišča Knock, Richard Gibbons.
Osrednji del srečanja vedno predstavljajo poročila svetišč o delu in pastorali preteklega leta. V program prvega dne so organizatorji vključili tudi predstavitev Irskega narodnega svetišča, ki je od leta 2021 obenem tudi mednarodno evharistično svetišče. 21. avgusta 1879 se je v majhni vasici Knock, na zahodu Irske, 15 vaščanom prikazala Devica Marija, skupaj s svetim Jožefom, sv. Janezom Evangelistom ter Jagnjetom Božjim na oltarju. Edinstveno pri Marijinem prikazovanju v Knocku je predstavitev Evharistije, v prikazovanju Jagnjeta, ki stoji na oltarju pred križem in je obkrožen z angeli. Prikazovanje se je zgodilo na deževni avgustovski večer, na pročelju župnijske cerkve sv. Janeza Krstnika. Tiho prikazovanje je potekalo dve uri. Videli so ga številni vaščani, 15 od njih, v starosti od 5 do 75 let, pa je o prikazovanju tudi pričalo komisiji, ki je potrdila verjetnost prikazovanj.
Ob 100-letnici prikazovanj, leta 1979, so zgradili novo cerkev, kateri je sveti papež Janez Pavel II. ob obisku istega leta podelil naziv bazilika. Svetišče sta obiskala tudi papeža Benedikt XVI. in papež Frančišek.
Po predstavitvi svetišča smo sveto mašo obhajali v župnijski cerkvi sv. Janeza Krstnika, somaševanje je v angleškem in italijanskem jeziku vodil rektor bazilike Marije Pomagaj, dr. p. Robert Bahčič. Pri sveti maši je pel zbor svetišča.
V program letošnjega srečanja so organizatorji vključili tudi predavanja, diskusije o nekaterih pomembnih tematikah, izzivih, s katerimi se srečujejo Marijina narodna svetišča: pastorala, liturgija in molitev, sprejem romarjev, razvoj in financiranje, družbeni mediji in komunikacija z javnostjo. Predavanja so izzvala zanimive diskusije, iz katerih smo se vsi veliko naučili. Ne glede na to, ali svetišče letno sprejme 10 milijonov ali 400 000 romarjev, povsod se srečujemo z enakimi izzivi.
Srečanje smo zaključili s sveto mašo, ki jo je v zgodovinski opatiji Ballintubber (njeni začetki segajo v leto 1216) daroval nadškof Francis Duffy. » V preteklih letih sem v Marijinih svetiščih opazil več skupnih elementov. Očitno je Marija v njih vedno v središču pozornosti, ampak, vedno kaže na Jezusa. Tudi rožni venec in procesije so skupne značilnosti. Marija kot Mati, Jezus njen sin in krušni oče Jožef, so vzor ljubeče družine, tako za starše, kot tudi za mladino. In na koncu, kar je najpomembnejše, dobrodošlica: svetišče posvečeno Devici Mariji je vzor dobrodošlice za vsakega romarja. Sprejemanje pomaga krepiti upanje, temeljni dar, ki ga vsi potrebujemo. Vsi mi lahko pomislimo na številne osebe, ki prihajajo v svetišča, v tišini molitve, v zahvali in priprošnji. Njihova prisotnost je zgovorno pričevanje vere in upanja.« Je med drugim v pridigi dejal nadškof Francis Duffy.
Naslednje leto bo srečanje potekalo v Vilniusu, glavnem mestu Litve, kjer se nahaja Marijino svetišče Vrata Zore. Vilna je bila nekoč obdana z obzidjem in od nekdanjih mestnih vrat so se ohranila le še vrata, nad katerimi se nahaja podoba Device Marije – 'Gate of Dawn'.
