Na dan državnosti, 25. junija 2025, smo verniki in duhovniki iz vseh koncev naše celjske škofije poromali na grob sozavetnice naše škofije – k sveti Emi Krški, ki goduje v petek, 27. junija, da bi okrepili svojo vero in zavest izvoljenosti našega naroda, DA SMO KLJUB MAJHNOSTI POMEMBNE PRIČE Božjega blagoslova v tem svetu.
11 avtobusov (okoli 550 romarjev) se je zjutraj podalo na pot, da bi v praksi uresničevali sinodalno miselnost, da kot Cerkev hodimo skupaj in da se tudi v duhu vizije naše škofije v Svetem Duhu prepoznavamo in oblikujemo kot dejavni in sočutni člani občestev in misijonarski učenci.
Pot nas je naprej vodila v nekdanjo samostansko cerkev in baziliko, ki je danes župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja v Krki, kjer je v kripti pokopana sv. Ema, ki je bila plemiškega rodu, pa vendar se je po smrti moža in obeh sinov odrekla vsemu in začela velikodušno služiti ljudem in razdeljevati svoje imetje.
Romarje je v cerkvi najprej pozdravil župnik mag. Gerhard Christoph Kalidz in spregovoril o zgodovini cerkve in o sv. Emi. Z nami je bil tudi celovški škof Jože Marketz, ki je skupaj z našim škofom Maksimilijanom Matjažem vodil romarsko sveto mašo. V pridigi nas je najprej nagovoril škof Marketz in spregovoril o viziji celovške škofije, ki glede na dane kadrovske razmere vedno bolj ugotavlja, kako pomembno je, da vsak krščeni sprejme svoje poslanstvo in ga uresničuje v Cerkvi danes. Tudi škof Maksimilijan nas je spomnil, da moramo svoje krstno poslanstvo živeti ne le z razumom, ampak s svojim srcem in da je pomembno, da svoje življenje podarimo služenju bratom in sestram in tako postajamo sočutni člani naših občestev.
Ob koncu svete maše smo prejeli blagoslov z relikvijo prstana sv. Eme, ki ga podeljujejo le enkrat letno na njen praznik, in prinaša zdravje oči.
Po skupni romarski malici smo se odpeljali še do Gospe Svete, kjer stoji najstarejša cerkev, zgrajena na slovenskem ozemlju, posvečena Marijinemu vnebovzetju. V skupni molitvi litanij Jezusovega srca in Marijinih pesmih smo naš narod in našo državo izročili ponovno tudi Marijinemu varstvu.
Verjamemo, in po veselih obrazih romarjev tudi prepoznavamo, da nas je romanje povezalo in da si želimo še naprej hoditi skupaj po poti ter prepoznavati navdihe Svetega Duha, da bomo zvesti Kristusovi pričevalci in romarji upanja.
Bernardka Radej
