S tiskovnega društva Ognjišče je danes, 8. januarja 2026, prišla žalostna vest, da se je poslovil soustanovitelj in urednik Ognjišča msgr. Silvester Čuk (1940-2026). Msgr. Silvester Čuk je leta 2014 za svoje življenjsko delo prejel tudi odličje sv. Cirila in Metoda, najvišje priznanje, ki ga podeljuje Slovenska škofovska konferenca.
V večnost je odšel urednik Silvester Čuk
V sredo, 7. januarja 2026 zvečer je v izolski bolnišnici umrl naš urednik Silvester Čuk. Po padcu in zlomu kolka lani novembra je uspešno prestal operacijo in po nekaj tednih zdravljenja so ga v začetku decembra odpeljali na rehabilitacijo v Dobrno. Že takoj drugi dan je doživel možgansko kap in bil nekaj tednov na zdravljenju v UKC Maribor. Njegovo življenje je bilo ogroženo, toda boril se je, premagal pljučnico in druge okužbe. Stanje se je toliko izboljšalo, da so ga lahko dan pred njegovim godom prepeljali nazaj v izolsko bolnišnico, kjer je na Novo leto 2026 dočakal 86. rojstni dan. Njegovo zdravstveno stanje pa se je iz dneva v dan slabšalo in Gospodar življenja, ga je dan po sv. Treh kraljih poklical k sebi ... da tako dovrši službo, ki jo je prejel od Gospoda Jezusa in izpriča blagovest o Božji milosti.
Silvester Čuk se je rodil 1. januarja 1940 v Lomeh (župnija Črni Vrh nad Idrijo). Osnovno šolo je obiskoval v Črnem Vrhu (1946–54) in po končani gimnaziji v Ajdovščini (1954–58) študiral na teološki fakulteti v Ljubljani (1958–65). Po novi maši leta 1964 je bil nedeljski kaplan v Novi Gorici in Postojni (1964-65); vikar v Slivju in Brezovici (1965-66); potem pa je bil čez petdeset let duhovni pomočnik v Izoli (1967-2021); zadnja leta je bil duhovni pomočnik v koprski stolnici (2021-26).
Njegova življenjska pot je najtesneje povezana z Revijo Ognjišče, ki je kot Farno ognjišče začela izhajati v letu po Silvestrovi novi maši. Škof Janez Jenko je na priporočilo profesorjev teološke fakultete, vodstva bogoslovnega semenišča in posameznikov, imel namen poslati Silvestra Čuka na nadaljnji študij v Rim. Takratne oblasti mu niso dale potnega lista za odhod v tujino. Kot nedeljski kaplan v Postojni je tako sodeloval pri nastajanju župnijskega lista Farno ognjišče, iz katerega je nastalo Ognjišče. Bil je njegov prvi lektor, grafični oblikovalec, pisec člankov in prevajalec. Ker ni mogel iti v Rim, mu je škof zaupal upravo župnij Slivje in Brezovica, ker je tamkajšnji župnik zbolel. Maja 1966 je imel težko prometno nesrečo, zaradi katere se je zdravil v bolnišnici v Izoli skoraj eno leto. Po svojih močeh je tudi iz bolniške postelje pomagal pri urejanju Ognjišča, ki je med tem časom preneslo svoje uredništvo v Koper.
Po rehabilitaciji ga je škof Janez Jenko na prošnjo uredništva imenoval za ‘desno roko’ glavnemu uredniku Francu Boletu. Ustanovitelja sta bila Franc Bole in Bojan Ravbar, zase je rekel, da je uresničevalec njunih zamisli.
Njegov prispevek za Revijo Ognjišče je skozi skoraj šest desetletij resnično obsežen. Lotil se je različnih tematik: verskih, ljudskih, poljudnih, znanstvenih, glasbe, športa ...le odgovarjanje na pisma bralcev in intervjuje z znanimi osebnostmi je prepustil "očetu uredniku". Rad pa je odgovarjal na kratka vprašanja bralcev: Kratki odgovori, Kaj pomeni, ABC itd...Napisal je večino mesečnih prilog Ognjišča, ki zajemajo zgodovinske in narodopisne vsebine, vsebine iz življenja Cerkve in druge. Od leta 1969-2026 je v vsaki številki Ognjišča predstavil tri knjige (Priporočamo, berite), več kot dvajset let je pisal športno rubriko (psevdonim Gozdan Sovič); skrbel je, da so bili bralce seznanjeni z vsem, kar se novega dogaja v svetu popularne glasbe, od vsega začetka je izbiral modre misli in življenjske izreke, ki bralcem polepšajo dan; skrbel je, da je imela v Ognjišču pomembno mesto molitev ... Veliko jih je prevedel in priredil v teh šestdesetih. Izšle so tudi v knjižni odliki Molitve, Prošnja za pravo besedo, Zakladnica molitve 1, 2, ...V rubriki Obletnica meseca (1991-2025) je predstavljal manj znane, zaslužne može in žene iz naše zgodovine (420 znanih, pa tudi manj znanih Slovencev: pisatelje, pesnike, znanstvenike, zaslužne duhovnike).
Prevajal je iz francoščine, italijanščine in španščine v zadnjih tridesetih letih je prevedel številne otroške slikanice, kartonke ... Od vsega začetka izhajanja Ognjišča je opravljal nalogo lektorja in korektorja. S svojim enciklopedičnim znanjem, temeljitim poznavanjem slovenskega jezika in znanjem več tujih jezikov je veliko pripomogel k razvoju in ugledu tako mesečnika kot založbe Ognjišče.
V bibliografskem sistemu COBIS je navedenih nekaj čez 900 njegovih enot. Njegovo pisanje odlikuje jasen in jedrnat slog ter naraven in izbrušen jezik. Za svoje delo na duhovniškem in uredniškem ter pisateljskem področju je leta 2014 ob svoji zlati maši prejel odličje sv. Cirila in Metoda, priznanje Slovenske škofovske konference. Leta 2020 mu je Škofija Koper ob 80-letnici življenja podelila Odličje svetega Jožefa delavca.
Avtor prispevka o življenski poti msgr. Silvestra Čuka je Marko Čuk.
