Vatikanski državni tajnik je v intervjuju z uredniškim direktorjem Dikasterija za komunikacijo Andreo Torniellijem spregovoril o situaciji v Gazi, antisemitističnem napadu v Washingtonu, o možnosti, da bi Vatikan gostil mirovna pogajanja med Ukrajino in Rusijo ter o začetku pontifikata papeža Leona XIV. 

Kar se dogaja v Gazi, je nesprejemljivo

Vatikanski državni tajnik je najprej poudaril, da je to, kar se dogaja v Gazi, nesprejemljivo. Po njegovih besedah mora mednarodno humanitarno pravo »veljati vedno in za vse«, hkrati pa je ponovno pozval k prenehanju bombardiranja in k zagotovitvi potrebne pomoči za prebivalstvo. »Mednarodna skupnost bi morala storiti vse, kar je v njeni moči, da se ta tragedija konča,« je izpostavil kardinal Parolin ter ponovil poziv Hamasu, naj nemudoma izpusti vse talce in izroči trupla tistih, ki so bili ubiti po napadu na Izrael 7. oktobra 2023.

O napadu na izraelsko veleposlaništvo v ZDA

Glede nedavnega napada v Washingtonu, v katerem sta bila ubita dva uslužbenca izraelskega veleposlaništva, pa je dejal, da ga je dejanje pretreslo: kot v primeru napada 7. oktobra gre za nedolžne žrtve, poleg tega pa sta ti osebi delovali na področju prizadevanja za mir in humanitarnih pobud. »Biti moramo pozorni in zagotoviti, da se rak antisemitizma, ki ni bil nikoli dokončno premagan, ne bo znova pojavil,« je še dodal vatikanski državni tajnik.

Možnost pogajanj v Vatikanu

V nadaljevanju pogovora je beseda tekla o možnosti, da bi v Vatikanu potekala nova pogajanja med Ukrajino in Rusijo, o čemer je bilo govora po neuspelem srečanju v Istanbulu. Kardinal Parolin je dejal, da je papež Leon »dal popolno razpoložljivost, da bi Sveti sedež gostil morebitna pogajanja s tem, da bi ponudil nevtralen, zaščiten prostor. Ne bi šlo torej za posredovanje, saj morata zanj zaprositi strani. V tem primeru je šlo samo za javno ponudbo, da bi gostili morebitno srečanje. Zdaj se govori tudi o drugih možnih lokacijah, kot je Ženeva. V vsakem primeru ni pomembno, kje bodo potekala pogajanja med Rusi in Ukrajinci, na katera vsi upamo. Resnično pomembno je to, da bi se ta pogajanja končno lahko začela, saj je nujno ustaviti vojno. Predvsem je nujno premirje, da bo konec opustošenja, uničenih mest, da civilisti ne bodo več umirali. Nujno je potrebno doseči stabilen, pravičen in trajen mir, ki ga bosta sprejeli obe strani«.

Beseda »mir« odmeva tudi v nagovorih Leona XIV.

Beseda »mir« močno odmeva tudi v nagovorih novega papeža, vse od dneva izvolitve dalje. Vatikanski državni tajnik je prepričan, da tudi Leon XIV. odločno nadaljuje po stopinjah svojih predhodnikov. Nagovorilo ga je, da je v svoji prvi opoldanski molitvi Raduj se, Kraljica nebeška iz osrednje lože vatikanske bazilike – torej tam, od koder je papež Frančišek zadnjič blagoslovil vernike, ko je govoril o miru in razorožitvi – ponovil besede svetega Pavla VI. na sedežu OZN: »Nikoli več vojne!«. »Papež in Sveti sedež sta zavezana h gradnji miru in spodbujanju vsakršne pobude za dialog in pogajanja.«

Obnovljeni protagonizem Cerkve?

Ob opazki, da v zadnjem času nekateri govorijo o obnovljenem »protagonizmu« Vatikana na svetovnem prizorišču, je državni tajnik spomnil na »globoke besede Leona XIV.« med homilijo pri maši s kardinali v Sikstinski kapeli ter pri maši ob začetku pontifikata: »mi moramo izginiti, saj je protagonist Kristus. Kristjani so poklicani biti "majhen kvas v testu", da bi pričevali ljubezen, enost in mir«. Zato je kardinal Parolin dejal, da se mu ne zdi primerno govoriti o "protagonizmu", ampak »bi raje vključil tudi diplomatske pobude v ta kontekst v službi miru in bratstva«.

Mir se začne v vsakem izmed nas

Med srečanjem z novinarji je sveti oče povabil k »drugačni komunikaciji«, saj obstaja tudi t.i. »vojna besed«. Kardinal Parolin je ob tem izpostavil, da novinarji in komunikatorji v splošnem »opravljajo dragoceno nalogo, ki je še bolj dragocena v času vojne. Papež Leon XIV. je pozval h komunikaciji, ki "se ne odeva v agresivne besede" in "nikoli ne ločuje iskanja resnice od ljubezni, s katero jo moramo ponižno iskati". Tudi besede lahko postanejo orodje vojne ali pa nam pomagajo, da se razumemo, se pogovarjamo in se prepoznamo kot bratje. Mir se začne v vsakem izmed nas in poklicani smo, da ga gradimo prav izhajajoč iz tega, kako komuniciramo z drugimi. Kot je pojasnil papež Leon XIV., moramo "zavrniti paradigmo vojne" tudi v komunikaciji«.

Izzivi za Cerkev v današnjem svetu

S prevzemom imena Leon novi papež kaže na kontinuiteto s svojim predhodnikom, ki je med drugim napisal okrožnico Rerum Novarum. Konec 19. stoletja je bila industrijska revolucija, danes pa živimo v času digitalne revolucije in izzivov, ki jih predstavlja umetna inteligenca. Zadnje vprašanje med intervjujem se je zato nanašalo na izzive, s katerimi se mora soočati Cerkev v današnjem svetu. »Čakamo na razmišljanja, ki jih bo Petrov naslednik želel podati o tem. Verjamem, da prava pot ni niti pot nekritičnega sprejemanja niti pot demoniziranja. Vedno bolj dovršene in visokozmogljive možnosti, ki nam jih ponuja tehnologija, morajo ostati sredstva in morajo biti vedno uporabljena za dobro. Pri tem nikoli ne smemo pozabiti, da odločitev, ki zadevajo življenje ali smrt ljudi, ne moremo prenesti na stroj. Paziti moramo, da se izognemo – kot se žal včasih zgodi – temu, da se digitalna in s tem tudi umetna inteligenca uporabljata kot propagandno orodje za vplivanje na javno mnenje z lažnimi sporočili. Ko je Leon XIV. spomnil na zaprte novinarje, je govoril o pogumu "tistih, ki branijo dostojanstvo, pravičnost in pravico ljudstev do informiranosti, saj se samo ljudstva, ki so informirana, lahko svobodno odločajo", je sklenil svoje razmišljanje kardinal Parolin.

Vir: Vatican News - slovenska redakcija