Radio Vatikan danes praznuje 95. obletnico ustanovitve. 12. februarja 1931 se je prek radijskih valov prvič slišalo glas papeža Pija XI. Napovedal ga je Guglielmo Marconi, ki je zasnoval in poskrbel za izvedbo vatikanske radijske postaje, katere vodenje je sveti oče zaupal Družbi Jezusovi. Radio Vatikan nadaljuje svoje poslanstvo tudi danes: po vsem svetu širiti sporočilo evangelija, glas rimskega škofa in papeški nauk.
Ganljivo je videti, da se po 95. letih glas Radia Vatikan še vedno sliši po svetu in povsod prinaša evangelij, upanje, besedo Petrovega naslednika, presega meje in razdalje in nikogar ne pušča samega.
Danes se naše misli neizogibno vračajo k 12. februarju 1931, ko je prvi, ki je spregovoril v mikrofon vatikanske radijske postaje, bil znanstvenik Guglielmo Marconi. Prav njemu je Pij XI. zaupal nalogo, da zasnuje in izdela to čudovito komunikacijsko sredstvo, Družbi Jezusovi pa zaupal vodenje radia. Marconi je napovedal, da se bo papežev glas prvič »slišalo istočasno po vsej površini Zemlje«. Nato je papež v latinščini »vsem narodom in vsem ljudem« namenil izjemno prvo radijsko sporočilo v vatikanski zgodovini. Zatem se je predvajalo ploščo s 78 obrati na minuto, na kateri so bili odlomki iz Beethovnove simfonije.
Ta papeževa slutnja je bila izraz zaupanja v tehnologijo, ki je lahko tudi v službi človeške komunikacije in poslanstva Cerkve. To ni bil le preprost tehnični eksperiment, ampak natančna pastoralna odločitev, da se z uporabo najnaprednejšega sredstva tistega časa dosežejo srca ljudi. In tako je Radio Vatikan začel svojo pot skozi zgodovino ter bil priča vojnam in mirovnim sporazumom, bedi in pomoči, opustošenju in obnovi, izključevanju in sprejemanju, družbenim, političnim in tehnološkim spremembam. Vedno pa je prinašal krščansko sporočilo in s tem luč upanja ter vse dogodke gledal skozi prizmo družbenega nauka Cerkve.
Radio je do zdaj služil devetim papežem; pomagal je ponovno združiti na tisoče ljudi, ki so bili razseljeni med drugo svetovno vojno; bil je svetilnik v strašnih letih totalitarnih režimov; poročal je o drugem vatikanskem koncilu, jubilejih, izzivih vesoljne Cerkve ter o mnogih, premnogih konfliktih, kot so nedavni v Ukrajini, na Bližnjem vzhodu, v Kongu, Mjanmaru, Jemnu, Siriji; bil je in je še vedno pot molitve, informiranja in izobraževanja.
Večkulturnost je pomemben element za razumevanje sveta: osebe, ki danes delajo za papežev radio, prihajajo iz 69 držav ter prek 34 uredništev v različnih jezikih in enega multimedijskega uredništva dosegajo geografske in eksistencialne periferije sveta, dajejo glas skupnostim, ki so pogosto oddaljene od velikih medijskih krogov, in spremljajo življenje krajevnih Cerkva. V mnogih državah je bila papeževa radijska postaja desetletja – in ponekod še vedno je – diskretna, a temeljna prisotnost za krščanske skupnosti in ne samo za njih.
V teh letih je Radio Vatikan doživel globoko preobrazbo v okviru širše reforme, ki jo je začel papež Frančišek. Ustanovitev Dikasterija za komunikacijo in integracija različnih medijskih stvarnosti v bolj enoten in usklajen sistem sta zahtevali organizacijske, strokovne in vizualne spremembe. Pot ni bila lahka in še vedno traja, vendar jo spodbuja zavedanje našega poslanstva v službi svetega očeta in resnice, v nenehno spreminjajočem se okolju, kjer se sredstva in jeziki hitro preoblikujejo.
V tej smeri nas spodbujajo besede papeža Leona XIV., ki je večkrat z naklonjenostjo izpostavil naše delo in opozoril na pomembnost združevanja, služenja resnici in spremljanja življenja Božjega ljudstva prek »razorožene in razorožujoče komunikacije«, ki lahko prispeva h gradnji bolj bratske, solidarnostne, prijazne in mirne družbe.
Radio Vatikan je ustvaril in vzdržuje digitalni ekosistem Vatican News, ki v 56 jezikih – pisno, govorno in v znakovnem jeziku – komunicira prek radijskih valov, satelita, spletnega prenosa, podkasta, družbenih medijev, videov in digitalnih platform.
Petindevetdeseti rojstni dan Radia Vatikan sovpada z dobo umetne inteligence, tehnologije, ki globoko spreminja tudi svet medijev in komunikacije. Umetna inteligenca nedvomno predstavlja dragoceno pomoč in koristno sredstvo, vendar algoritem ne more in ne sme nadomestiti človeka, njegovega mišljenja, ustvarjalnosti in presojanja.
Naš rojstni dan se od leta 2012 prepleta s svetovnim dnevom radia, ki ga je Unesco razglasil za 13. februar in ki ima letos temo »Umetna inteligenca je orodje, ne glas«. Ta trditev je skladna s poslanico svetega očeta za svetovni dan sredstev družbenega obveščanja 2026, ki opozarja na osebno odgovornost, razločevanje in nenadomestljivo človeško vrednost komunikacije.
Radio Vatikan, ki je vedno pozoren na najnovejše tehnološke dosežke, seveda raziskuje to področje umetne inteligence, vendar nikoli ne bo odstopil od zavedanja, da radio pomeni srečevanje med ljudmi, da je beseda, ki se poraja na obrazu in prihaja iz zavesti in odgovornosti. V tem smislu papežev radio še naprej pričuje, da je tehnologija v službi človeka in ne obratno. Danes, tako kot leta 1931, papežev radio nadaljuje svoje poslanstvo: po vsem svetu širiti sporočilo evangelija in papežev glas, medtem ko se srečuje z ljudmi, jih posluša in jim služi. Vse najboljše, Radio Vatikan!
Avtor prispevka je Massimiliano Menichetti, ki je od leta 2024 namestnik uredniškega direktorja Dikasterija za komunikacijo in odgovoren za Radio Vatikan – Vatican News
