V letošnjem letu Združenje čudodelne svetinje – Otroci Brezmadežne obeležuje 25 let delovanja v Sloveniji. Slovesnost ob obletnici so pripravili v nedeljo, 27. julija 2025, v cerkvi Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani.

Mašo je daroval narodni ravnatelj Združenja čudodelne svetinje – Otroci Brezmadežne Rok Žlender. Pri njej so se zahvalili Bogu za vse prejete milosti, ki jih Združenje prejema po priprošnji Brezmadežne.

V teh 25 letih se je veliko zgodilo, je dejal Žlender, in pojasnil, da so podelili veliko čudodelnih svetinj, da so neštetokrat vzklikali dobro znani vzklik »O Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo!«, mnoge prošnje k Brezmadežni so bile izgovorjene in mnoge so bile po njeni priprošnji pri ljubem Bogu tudi uslišane.

Družba Marijinih otrok je bila želja Device Marije sv. Katarini Labouré

Ko se je ozrl v zgodovino, je spomnil, da je Združenje čudodelne svetinje bistveno starejše. Na ravni vesoljne Cerkve so ga odobrili in priznali s strani sv. papeža Pija X. 8. julija 1909. Združenje je torej letos staro 116 let, njegovi zametki pa segajo v leto 1840, ko so ustanovili Družbo Marijinih otrok, kar je bila izrecna želja same Device Marije, ki jo je zaupala sv. Katarini Labouré ob prikazanju leta 1830. Ta prvotna Družba Marijinih otrok sicer ni imela prav dolgega roka trajanja, velja pa za predhodnico današnjega Združenja čudodelne svetinje. Združenje ima zato nadnaravne temelje. Tudi na naših tleh ima pobožnost do Brezmadežne s čudodelno svetinjo dolgo zgodovino, na kar opozarjata lep prapor in slika v Vincencijevi dvorani ob cerkvi na Taboru, in segata v leto 1925 (slika) oziroma 1935 (prapor).

V Sloveniji je združenje obudil lazarist Franc Rataj

Kasneje, po drugi svetovni vojni, je zaradi znanih razlogov delovanje Združenja zamrlo, in to vse do svetega leta 2000, ko ga je v Sloveniji ponovno obudil zdaj že pokojni lazarist Franc Rataj ob zvesti pomoči sestre usmiljenke Rozalije Laznik, ki je še zdaj zelo dejavna. Rok Žlender je del te zgodbe zadnja tri leta, od konca aprila 2022, ko ga je generalni superior Misijonske družbe lazaristov in generalni ravnatelj Združenja Tomaž Mavrič na predlog vizitatorja Slovenske province lazaristov Roberta Petkovška imenoval za narodnega ravnatelja Združenja v Sloveniji.

Zahvalil se je članom Narodnega sveta Združenja, ob s. Rozaliji Laznik so to še Zdenko Petrovič kot predsednik, Barbara Brajer, Alojzija Urigel, Slavka Janša in Emina Mulalić. Zahvalil se je tudi vsem ostalim, ki se skozi leta trudijo pri organizaciji letnih srečanj, pri vodenju molitvenih skupin po Sloveniji, pri razdeljevanju svetinj, pri premišljevanjih ob BB po spletu in še pri mnogem drugem. »Po vas si Marija s čudodelno svetinjo utira pot v srca mnogih ljudi širom naše domovine,« je dodal.

Ker imamo Marijo radi, jo želimo primerno počastiti

»Kar sem se v minulih treh letih naučil, je to, da o Mariji pravzaprav ni tako lahko govoriti, saj če nismo pozorni, zlahka zapademo v kakšno 'pocukranost' ali pa o njej govorimo distancirano oziroma hladno,« je opozoril pridigar. »Zato mislim, da je pomembno, da imamo Marijo preprosto radi. Sam sem z njo že od malih nog povezan – moja domača župnija je bazilika Matere Usmiljenja v Mariboru, moja prva postaja na duhovniški poti je bila cerkev Marijinega imena v Dobovi, moj novomašni plašč pa nosi prav podobo Brezmadežne /v njem je tudi maševal/. In ker imamo Marijo radi, jo želimo primerno počastiti. Ne na način, kot častimo Boga, pa tudi ne na način, kot častimo preostale svetnike.«

Cerkev razlikuje med tremi oblikami čaščenja

Pojasnil je, da Cerkev modro razlikuje med tremi oblikami čaščenja: latria (češčenje, ki pripada samo Troedinemu Bogu; samo Boga molimo in Ga adoriramo), dulia (čast, ki jo izkazujemo svetnikom kot našim vzornikom in Božjim prijateljem, ki so v nebesih, po katerih tudi sami hrepenimo) in hyperdulia (edinstvena čast med svetniki, ki je namenjena samo Mariji; je najvišja oblika časti, ki je še vedno neskončno pod čaščenjem Boga, a nad vsemi svetniki; pripada samo njej, ker je Božja Mati – Brezmadežna, polna milosti).

Ne piše: »Reši nas.« ali »Usmili se nas.« Piše: prosi za nas.

Oblika češčenja Marije pa je seveda tudi nošenje čudodelne svetinje. Marije ne molimo kot kakšne boginje, ampak jo imamo radi kot Mater, ki nam kaže, kako naj prihajamo pred Boga. Konec koncev, na svetinji piše: »O Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo.« Ne piše: »Reši nas.« ali »Usmili se nas.« Piše: prosi za nas. Marija torej pri Bogu posreduje za nas. Seveda pri tem izhajamo iz predpostavke, da je čudodelna svetinja pred »uporabo« blagoslovljena s strani duhovnika. Sicer ne bi veljala za zakramental. Vsi zakramentali so vidni opomniki čudovite nevidne resničnosti. Ko denimo hudi duh zagleda blagoslovljeno čudodelno svetinjo, ki jo ima nekdo na verižici okoli vratu, ne vidi svetinje, ampak vidi Božjo Mater – in Bog je vedno navzoč ob njej.

O številnih čudežih, ozdravljenjih in drugih dogodkih

»Nimamo časa, da bi na tem mestu govorili o številnih čudežih, ozdravljenjih in drugih dogodkih, povezanimi z Brezmadežno s čudodelno svetinjo,« je dejal Rok Žlender. »O njih sem že govoril ob različnih priložnostih, prav tako je na to temo veliko napisanega. Omenimo samo knjigo Marijin dar, ki je izšla pred nekaj leti, prav pa je, da omenimo tudi knjigo Čudodelna svetinja. Obesek moči avtorice Christine Watkins, ki je v prevodu izšla prav v pričetku tega leta. Zares bogato branje, ki ga toplo priporočam.«

Ne gre le za osebno pobožnost, ampak tudi za način apostolata

Morda kdo pomisli: ali ni dovolj, da samo nosimo svetinjo, je spomnil narodni ravnatelj Združenja čudodelne svetinje – Otroci Brezmadežne. »Seveda, svetinja je velika milost, a članstvo v Združenju je več kot to. Kot člani Združenja postanemo apostoli čudodelne svetinje. Pri članstvu v Združenju ne gre le za osebno pobožnost, ampak tudi za način apostolata – člani ste povabljeni, drugim posredovati čudodelno svetinjo in moliti zanje. Ni dovolj samo svetinjo nekomu izročiti, potrebno je nato imeti to osebo tudi v naših mislih, v naših molitvah. Deležni smo številnih duhovnih dobrin, saj žanjemo sadove Večne devetdnevnice, ki jo redno molimo enkrat na teden. Prav tako tudi sam kot narodni ravnatelj vsak mesec darujem eno mašo za člane združenja. Možen je prejem popolnega odpustka vsakega 27. novembra, na praznik Brezmadežne s čudodelno svetinjo.«

Rok Žlender je člane povabil k dejavnostim združenja

Rok Žlender je člane povabil k dejavnostim združenja, med katere sodijo letna srečanja (okrog praznika Brezmadežne s čudodelno svetinjo 27. novembra), letne duhovne vaje (februarja ali marca, običajno pred pričetkom postnega časa) in letno romanje (letos od 19. do 24. avgusta romamo v Lurd; že 41 prijav). Vsak četrtek se tudi dobivajo na Zoomu, kjer premišljujejo Božjo besedo za prihajajočo nedeljo in skupaj molijo Večno devetdnevnico.

Po maši je sledilo premišljevanje dr. Andreja Lažete, duhovnika in velikega poznavalca cerkvenega nauka o Brezmadežni.

Vir: Družina