Papež Frančišek je na Božič nagovoril mesto Rim in ves svet.
SPOROČILO URBI ET ORBI
Božič 2024
Dragi bratje in sestre, blagoslovljen Božič! To noč se je ponovila skrivnost, ki nas ne neha spravljati v začudenje in ganotje: Devica Marija je rodila Jezusa, Božjega Sina, in ga povila v plenice ter položila v jasli. Tako so ga našli betlehemski pastirji, polni veselja, medtem ko so angeli prepevali: »Slava Bogu in mir ljudem« (prim. Lk 2,6-14). Mir ljudem!
Da, ta dogodek, ki se je zgodil pred več kot dva tisoč leti, se ponavlja po delovanju Svetega Duha, tega istega Duha Ljubezni in Življenja, ki je oplodil Marijino naročje in iz njenega človeškega mesa oblikoval Jezusa. In tako se danes, sredi porodnih bolečin našega časa, vnovič in resnično uteleša večna Beseda zveličanja, ki govori vsakemu človeku, ki govori vsemu svetu: »Ljubim te, odpuščam ti, vrni se k meni, vrata mojega srca so zate odprta!«
Sestre, bratje, vrata Božjega srca so vselej odprta, vrnimo se k njemu! Vrnimo se k srcu, ki nas ljubi in nam odpušča! Sprejmimo njegovo odpuščanje, pustimo se spraviti z njim! Bog vedno odpušča, Bog vse odpušča! Sprejmimo njegovo odpuščanje!
To je pomen jubilejnih svetih vrat, ki sem jih sinoči odprl tukaj pri sv. Petru. Predstavljajo Jezusa, Vrata zveličanja, ki so odprta vsem. Jezus je vrata, ki jih je odprl usmiljeni Oče sredi sveta, sredi zgodovine, da bi se lahko vsi vrnili k njemu. Vsi smo kot izgubljene ovce in potrebujemo Pastirja in Vrata, da se vrnemo v Očetovo hišo. Jezus je ta Pastir, Jezus je ta Vrata.
Bratje in sestre, ne bojte se! Vrata so odprta, na stežaj odprta! Ni treba trkati, odprta so! Pridite! Pustimo se spraviti z Bogom in potem se bomo lahko spravili še med seboj, celo se bomo lahko spravili s svojimi sovražniki. Božje usmiljenje zmore vse, razveže sleherni vozel, podre vsak zid, ki ločuje, Božje usmiljenje raztopi sovraštvo in duha maščevalnosti. Pridite! Jezus je Vrata miru.
Pogosto se ustavimo že na pragu. Nimamo poguma, da bi ga prestopili, ker nas izziva. Vstop skozi vrata zahteva žrtev, da naredimo korak, majhno žrtvico, da pustimo za seboj spore in delitve, da se prepustimo odprtim rokam Deteta, ki je Knez miru. Na ta Božič, ki je začetek svetega leta, vabim vsakega človeka, vsako ljudstvo in narod, naj se opogumi, da prestopi prag teh vrat, da postanejo romarji upanja, da utišajo orožje – da utišajo orožje! – in presežejo delitve!
Naj utihne orožje v izmučeni Ukrajini! Naj si drznejo odpreti vrata za pogajanja in za dejanja dialoga in srečanja, da dospejo do pravičnega in trajnega miru.
Naj utihne orožje na Bližnjem vzhodu! Z očmi uprtimi v betlehemsko zibko se z mislimi obračam na krščanske skupnosti v Palestini in Izraelu, še posebej dragi skupnosti v Gazi, kjer so humanitarne razmere najbolj pereče. Naj se ustavi ogenj, naj se osvobodi talce in se pomaga prebivalstvu, ki je strto od lakote in vojne. Blizu sem tudi krščanski skupnosti v Libanonu, zlasti na jugu, in krščanski skupnosti v Siriji, v tem tako kočljivem času. Naj se odpro vrata dialoga in miru v vsej regiji, ki jo trgajo spori. Tu pa se hočem spomniti tudi na libijsko ljudstvo in ga spodbuditi k iskanju rešitev, ki bodo omogočile narodno spravo.
Naj Odrešenikovo rojstvo prinese čas upanja družinam tisočev otrok, ki umirajo zaradi epidemije ošpic v Demokratični republiki Kongo, pa tudi ljudem na vzhodu te države in v Burkini Faso, Maliju, Nigru in Mozambiku. Humanitarno krizo, ki jih prizadeva, povzročajo predvsem oboroženi spopadi in kuga terorizma, razmere pa poslabšujejo še pogubne posledice podnebnih sprememb, ki povzročajo izgubo človeških življenj in preseljevanje milijonov ljudi. Mislim tudi na prebivalstvo dežel Afriškega roga, za katere molim, da bi prejele dar miru, sloge in bratstva. Sin Najvišjega naj podpira napore mednarodne skupnosti pri omogočanju dostopa do humanitarne pomoči za civilno prebivalstvo Sudana in sproži nova pogajanja v smeri prekinitve ognja.
Božično oznanilo naj ponese tolažbo prebivalcem Mjanmarja, ki zaradi nenehnih oboroženih sporov hudo trpijo in so prisiljeni zapustiti svoje domove.
Dete Jezus naj navdihne politične oblasti in vse ljudi dobre volje na ameriški celini, da se čimprej najdejo učinkovite rešitve v resnici in pravičnosti za pospeševanje družbene harmonije, zlasti na Haitiju, v Venezueli, Kolumbiji in Nikaragvi. Še posebej v tem jubilejnem letu naj si prizadevajo, da bodo gradili skupno dobro in odkrivali dostojanstvo vsakega človeka, ob tem pa presegali politične delitve.
Jubilej naj bo priložnost, da se podre vse zidove ločevanja: tako ideološke, ki tolikokrat zaznamujejo politično življenje, kakor fizične, kakor npr. ločitev, ki že petdeset let pesti otok Ciper in mu je razdrla njegovo človeško in družbeno tkivo. Želim si, da bi zmogli priti do enotne rešitve, ki bi končala delitev ob polnem spoštovanju pravic in dostojanstva vseh ciprskih skupnosti.
Jezus, večna Božja Beseda, ki se je učlovečila, je postal na stežaj odprta vrata, je na stežaj odprta vrata, skozi katera smo povabljeni vstopiti, da bi odkrili smisel svojega obstoja in svetost vsakega življenja – vsako življenje je sveto! – in da bi na novo odkrili temeljne vrednote človeške družine. On nas čaka na pragu. Pričakuje vsakega od nas, še posebej najkrhkejše. Čaka otroke, vse otroke, ki trpijo zaradi vojne in lakote. Pričakuje ostarele, naše prednike, ki so pogosto prisiljeni živeti v osamljenosti in zapuščenosti. Pričakuje tiste, ki so izgubili dom ali so na begu iz lastne dežele ter skušajo poiskati varno zatočišče. Pričakuje tiste, ki so izgubili delo ali ga ne najdejo. Pričakuje zapornike, ki kljub vsemu še vedno ostajajo Božji otroci. Pričakuje tiste, ki jih preganjajo zaradi njihove vere. Veliko jih je!
Na ta praznični dan naj nam ne umanjka hvaležnosti tistim, ki se tiho in zvesto razdajajo v blagor drugih. Mislim na starše, učitelje in vzgojitelje, ki imajo veliko odgovornost, da oblikujejo prihodnje rodove; mislim na zdravstvene delavce, na policiste in redarje, na karitativne delavce, posebej na misijonarje po vsem svetu, ki prinašajo luč in tolažbo tolikim ljudem v stiskah. Vsem tem želimo reči: hvala, hvala!
Bratje in sestre, sveto leto naj bo priložnost, da odpišemo dolgove, še posebej tiste, ki bremenijo najrevnejše države. Vsak je poklican, da odpusti prejete žalitve, ker Božji Sin, ki se je rodil v nočnem mrazu in temi, odpušča vsak naš dolg. Prišel je, da nas ozdravi in nam odpusti. Romarji upanja, pojdimo mu naproti! Odprimo mu vrata svojega srca, kakor nam je on na stežaj odprl vrata svojega Srca. Vsem voščim veder in svet Božič.
