Sveti oče je Tomažu Mavriču CM, generalnemu superiorju Misijonske družbe lazaristov, poslal sporočilo, v katerem je Družbi izrazil svojo bližino ob njeni 400-letnici: »Molim, da bi bila ta pomembna obletnica priložnost za véliko veselje in za prenovljeno zvestobo misijonskemu duhu, ki temelji na posnemanju Kristusove prednostne ljubezni do ubogih«.
Sv. Vincencij Pavelski je Družbo ustanovil leta 1625, 17. aprila, a za sam datum ustanovitve je izbral 25. januar, praznik spreobrnjenja apostola Pavla, na katerega je leta 1617 odkril svojo karizmo: poklicanost prinašati evangelij ubogim. V svoji poslanici papež Frančišek pripoveduje o prvih korakih Misijonske družbe in poudarja njeno rast do današnjih dni. Razmišlja o duhovni dediščini, apostolski gorečnosti in pastoralni skrbi, ki jo je sv. Vincencij Pavelski prenesel na celotno vesoljno Cerkev.
Papež izraža upanje, da bo praznovanje četrte stoletnice izpostavilo bistvene vidike svetnikovega delovanja, da bi tako kot včeraj tudi danes koristili mladim: »Upam, da bo praznovanje četrte stoletnice pokazalo pomen vizije sv. Vincencija o služenju Kristusu v ubogih za prenovo sodobne Cerkve v misijonarskem duhu in za pomoč potrebnim in zapuščenim na številnih obrobjih našega sveta in na mejah plitke, potrošniške kulture zavržkov. Prepričan sem, da lahko zgled sv. Vincencija še posebej navdihuje mlade, ki so v svojem navdušenju, velikodušnosti in skrbi za gradnjo boljšega sveta poklicani, da so drzne in pogumne priče evangelija med svojimi sodobniki.«
Na vseh celinah je danes nad 100 različnih vej duhovnikov, sester in laikov, ki v svoji duhovnosti sledijo sv. Vincenciju v „ognju ljubezni“, ki je gorel v srcu utelešenega Božjega Sina, da se je poistovetil z ubogimi in obrobnimi.
Vincencijanska družina danes nadaljuje z novimi oblikami dobrodelnosti, odpira nove misijone in pomaga pri duhovnem vodenju ter vzgoji duhovnikov in laikov. Primer tega so Vincencijeve konference (v Sloveniji znane kot Vincencijeva zveza dobrote), ki jih je leta 1833 ustanovil blaženi Friderik Ozanam – papež Frančišek jih opisuje kot »izredno silodobrega v službi ubogih z več sto tisoč članov po vsem svetu«.
Papež spomni na dve drugi vincencijanski ustanovi: leta 1617 je Vincencij ustanovil „Bratovščine krščanske ljubezni“, znano danes kot mednarodno žensko združenje dobrodelnih organizacij, leta 1633 pa skupaj s sv. Ludoviko de Marillac „hčere krščanske ljubezni“. To označi sveti oče kot „revolucionarno obliko ženske skupnosti“ za svoj čas. Medtem ko so verne ženske tistega časa živele v zaprtih samostanih, je sv. Vincencij svoje sestre spodbujal, naj gredo na pariške ulice in poskrbijo za uboge, bolne in otroke.
Ena izmed zadnjih vincencijanskih pobud je Zveza Vincencijanske družine za brezdomce. Ta mednarodni projekt po zgledu sv. Vincencija, ki je leta 1643 v Parizu zgradil trinajst hiš za reveže, se trudi narediti stanovanja dostopna tudi za brezdomce.
Papež ob koncu sporočila podeli apostolski blagoslov in navede besede sv. Vincencija Pavelskega: »Molim, da bi po navdihu vizije ustanovitelja še naprej oblikovali svoje življenje in delo v skladu s poklicanostjo k ponižnosti in gorečnosti v apostolatu, ki ga je namenil prvim članom družbe: › Pridite – v prenovljeni ljubezni se posvetimo službi ubogim in celo iskanju tistih, ki so najbolj ubogi in zapuščeni. Pred Bogom priznajmo, da so oni naši gospodarji in gospodje in da nismo vredni, nuditi jim svoje skromne usluge.‹«
Slovenska provinca Misijonske družbe bo začetek jubilejnega leta obhajala v cerkvi Srca Jezusovega v Ljubljani na Gnidovčevo nedeljo, 9. 2 ob 17.00, ko bo sveto mašo vodil kardinal Rode, osrednjo slovesnost štiristoletnice Družbe pa skupaj s Slomškovo nedeljo pri Sv. Jožefu v Celju, 28. septembra.
Preberite celotno pismo.
