Na prvi sveti večer, 24. decembra 2024, bomo vstopili v jubilejno sveto leto, ki ga je papež Frančišek naslovil: Romarji upanja. Pred samim začetkom tega velikega cerkvenega dogodka in odprtjem svetih vrat bazilike sv. Petra v Rimu je bil 7. decembra na Brezjah simpozij o pomenu svetega leta in neposredni duhovni pripravi nanj. Simpozij so pripravili brezjanski frančiškani, rektor bazilike Marije Pomagaj p. dr. Robert Bahčič je ob njem zbral in uredil zbornik Pomen svetega leta v zgodovini Cerkve.
Posebno povabilo apostolskega nuncija Speicha
Kot prvega je k besedi povezovalec simpozija Nejc Poljanec, novinar radia Gorenc, povabil apostolskega nuncija v Republiki Sloveniji nadškofa dr. Jeana-Maria Speicha. Visoki cerkveni gost je najprej povedal, da rad prihaja v svetišče Marije Pomagaj na Brezjah, maloštevilne udeležence simpozija pa povabil, naj zato še toliko bolj vabijo k praznovanju svetega leta, najprej pa sami pri sebi poskrbijo za to. Sveto leto bo sicer zelo velik dogodek za ves svet, a Slovenci moramo biti pozorni na to, kakšen bo za nas.
Nuncij je opozoril je, da naj bo to »leto sprave in vrnitve h Gospodu«. Ko se bodo odprla svetoletna vrata bazilike sv. Petra v Rimu, naj se odprejo tudi vrata slovenskih vernikov in župnij h Kristusu, k nebesom, svetosti, navzgor k Bogu. Ne le vertikalno, ampak tudi horizontalno – k človeku, bližnjemu, za bratstvo med nami. Kristjani nismo namreč sami zase, svojo vero izpovedujemo v občestvu z drugimi. »Svetih vrat ne odpiramo le k nebesom, ampak tudi k stvarstvu, veselju in človečnosti, povezanosti drug z drugim, podpiranju drug drugega, spravi. Vstopite v sveto leto z veselim srcem!«, je pozval nuncij Speich. »Naj bo za vas to leto veselja in Gospoda! Stopite na to pot, nanjo povabite prijatelje in druge ljudi! Naj se vse zgodi in dogaja po Božji volji,« je povabil najvišji predstavnik Svetega sedeža pri nas.
Nadškof Zore: leto usmiljenja, ljubezni in dobrih del
Drugi je na simpoziju spregovoril ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. Najprej je ugotavljal, kako si človek v globini želi bližine drugega bitja, vedno znova upa in verjame, da bo naslednji dan bolje; nas upanje vodi naprej. Še posebej, če je to usmerjeno v Boga. Tudi zaporniki upajo, da se jim bodo nekega dne odprla vrata svobode. Papeževo upanje, da bo v svetem letu vse štiri rimske bazilike obiskalo milijone vernih ljudi, zbuja upanje, da bo res tako, tudi nas vabi k svetoletnemu romanju v Rim. Pri tem je pomembno, da to romanje »ne bi bilo turistično potovanje, kot druga potovanja, ampak v resnici priložnost za spreobrnjenje, poslušanje Kristusovih besed, dejavne karitativne ljubezni. Da se sami postavimo na noge, obenem pa ponudimo drugim, da tudi oni to zmorejo. Se zazremo v Kristusa, mu pozorno prisluhnemo ter delamo duhovna in telesna dela usmiljenja. Naša vera se lahko hitro odtuji, če je ne preverjamo v delih usmiljenja,« je opozoril nadškof Zore.
Ugotavljal je: »Vsi se rodimo kot izvirniki, mnogi pa umrejo kot kopije.« Zaželel je, da pri nas ne bi bilo tako; da ohranjamo izvirnost, izžarevamo našo podobnost Bogu, smo zares kristjani z dušo in srcem in v dejanjih.
Njegovim besedam je pritrdila tudi naša narodna delegatka na jubilejnem svetem letu 2025 sestra Božena Kutnar. Povedala je, da bodo v tem letu tudi pri nas razna romarska srečanja in drugi svetoletni dogodki. Tudi ti naj nas spodbudijo ne le k zunanji udeležbi, marveč k ponotranjenju, dobrodelnosti, usmiljenju do usmiljenja potrebnih ljudi, odpuščanju. Za to in drugo si prizadevajmo v vsem svetem letu.
Biblijske in teološke utemeljitve ter izhodišča za obhajanje svetega leta
Duhovnim spodbudam in povabilom apostolskega nuncija Speicha, nadškofa Zoreta in narodne delegatke sestre Kutnar so sledila predavanja svetopisemskih in teoloških strokovnjakov, ki so navzoče seznanila, kako globoke so duhovne korenine praznovanja svetega leta, kako in kje naj zajemajo ter živijo iz njih in katerih milosti so lahko deležni v njem.
Dr. Samo Skralovnik je v videopovezavi v predavanju z naslovom Jubilejno leto v Svetem pismu najprej dejal, da v »besedilih Svetega pisma Stare zaveze ni veliko tem, ki imajo nepogrešljivo mesto za celostno razumevanje edinstvenega odnosa med Izraelom in njegovim Bogom. Obljubljena dežela, zemlja, ki jo je Bog podaril izvoljenemu ljudstvu, je nedvomno ena takih. Zemlja ima zaradi tega pomembno vlogo v celotni pripovedi Stare zaveze. Dejansko je zgodovina Stare zaveze pripoved o zemlji: o obljubi, daru, zlorabi, izgubi in obnovi.« Poudaril je, da je »Zemlja Božja last, človeštvo je le skrbnik stvarstva; ga je Bog postavil v raj, da ga varuje.« Šlo je torej za vzajemno spoštovanje med Bogom in človekom, pravično razdelitev zemlje, njeno neodtujljivost, ne prodajo (prehajanje dediščine iz roda v rod), pa tudi zaščito revežev, njihovo preživetje. Zavezo med Bogom in človekom, izvoljenim ljudstvom. Ta se je, ker Izraelci pogosto niso bili zvesti Bogu, so prelamljali zavezo z njim, dopolnila in izpolnila v Novi zavezi z rojstvom Jezusa Kristusa. Pomembno je, kar nakazuje že prerok Izaija, da bo sveto leto »ljubo Gospodu«. Leto obnovljene in uresničene zaveze z Bogom.
Dr. Matjaž Celarc je zatem v predavanju z naslovom Romarji upanja dejal, »da Sveto pismo razlikuje med človeškim in Božjim upanjem. Človeško gledano je upanje vezano na izpolnitev osnovnih človeških potreb: varnosti, celostnosti, pripadnosti, blagostanja in gotovosti glede preživetja. Znotraj tega ne velja le, da je 'vsak človek svoje sreče kovač', temveč je ustvarjen kot soustvarjalec stvarstva in soodgovoren za bivanje s človekom, ki je 'kost iz mojih kosti in meso iz mojega mesa'.«
Človek je bitje upanja. Pravo veselje in mir prinaša »le obrnitev k Gospodu«. Bog kliče človeka k zavezi z njim. Abraham mu je zvesto sledil; celo tako daleč, da je bil pripravljen darovati sina Izaka. Je upal zoper upanje in bil nazadnje nagrajen za to. Bog je zvest svojim obljubam. Potrebno je, da verujemo v Jezusovo vstajanje tu in danes, je opozoril predavatelj. Še posebej v svetem letu.
Brat Jan Dominik Bogataj (odsoten je bil zaradi priprave doktorata v Rimu) je v posredovanem besedilu z naslovom Novo življenje, vzpostavljeno od zgoraj: jubilej pri cerkvenih očetih, opozoril, kako so ti gledali na sveto leto. Origen, na primer, da število petdeset nosi skrivnosti odpuščanja in pomilostitve. Petdeseto leto, ki ga Hebrejci imenujejo jubilej (iubilaeus), prinaša odpuščanje (remissio)glede lastnine, suženjstva in dolgov (3 Mz, 25,10). Prav tako je v postavi izročilo, da je petdeseti dan po pashi praznik (2 Mz, 23,15).
Dalje: »Sveto pismo nenehno določa število sedem kot število za odpuščanje grehov.« Gospod Petru na njegovo vprašanje, kolikokrat naj odpusti (Do sedemkrat?, Mt 18,21), odgovori: »Ne pravim ti do sedemkrat, ampak do sedemdeset krat sedem (Mt 18,22). Naš Gospod ni spremenil števila, ampak ga je sedemkrat pomnožil, s čimer je določil mejo odpuščanja. Po sedmih letih je bil Hebrejec osvobojen iz suženjstva (5 Mz 5,12).«
Kot zadnji je predaval p. dr. Robert Bahčič, in sicer o Razvoju odpustkov in njihovem pomenu. To je podrobno obrazložil v knjigi z naslovom Pomen svetega leta v zgodovini Cerkve, ki jo je tudi predstavil. Ta lepa, duhovno in vsebinsko bogata knjiga bo Slovencem pomagala, da bodo zvedeli, kako je bilo s praznovanji svetih let od prvega leta 1300 (papež Bonifacij VIII.) do danes, prinaša besede samega papeža Frančiška, razlago logotipa svetega leta 2025, molitev v njem, predgovor prefekta Dikasterija za evangelizacijo msgr. Rina Fisichelle, besedo kardinala Gianfranca Ravasija Pri koreninah jubileja in biblicista p. Frederica Mannsa Sveta dežela: korenine vere in Cerkve, opis svetih vrat v rimskih bazilikah, njihove fotografije po slovenskih stolnicah in romarskih cerkvah in še mnogo drugega v besedi in fotografijah. Glede odpustkov pa p. Bahčič takoj poudarja: »Odpustki so odpuščanje časne kazni pred Bogom za tiste grehe, katerih krivda je že odpuščena.« In pa: »Dar odpustka razodeva polnost Božjega usmiljenja, ki se izraža predvsem v zakramentu sprave.« Več o tem »velikem zakladu« Cerkve pa tudi predavanj na Brezjah, o katerih poročamo, preberite v omenjeni knjigi, ki jo je izdal in založil Romar d. o. o. Brezje, dobite pa jo lahko pri frančiškanih na Brezjah. Enkratna knjiga kot pripomoček, da se bomo še bolj pripravili na obhajanje svetega dela 2025 in ga globlje doživljali.
